Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (25.376-25.400)


  1.      nôvokántovstvo  -a s (ō-ȃ) filoz. filozofska smer v drugi polovici 19. in v začetku 20. stoletja, ki obnavlja in razvija Kantovo filozofijo: vpliv novokantovstva na pedagogiko ♪
  2.      nôvokatóliški  -a -o prid. (ō-ọ̑) nanašajoč se na prenovitev katolicizma zlasti v prvi polovici 20. stoletja: novokatoliško gibanje / novokatoliška inteligenca ♪
  3.      nôvoklasicízem  -zma m (ō-ȋ) um. neoklasicizem: stavba pred magistratom je zgrajena v slogu novoklasicizma ♪
  4.      nôvokŕščenec  -nca m (ō-ŕ) rel. kdor je bil nedavno, pred kratkim krščen: odrasli novokrščenci ♪
  5.      novomášen  -šna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na novo mašo: novomašna pridiga / novomašno slavje ♪
  6.      novomášnik  -a m (ȃ) rel. kdor opravi novo mašo ali jo bo v kratkem opravil: novomašnik bo imel novo mašo v domači župniji ♪
  7.      novomášniški  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na novomašnike: podeliti novomašniški blagoslov / novomašniško darilo ♪
  8.      nôvonaséljenec  -nca m (ō-ẹ́) redko priseljenec: število novonaseljencev se je zelo povečalo ♪
  9.      nôvonastàl  in nôvo nastàl -ála -o [au̯] prid. (ō-ȁ ō-á) knjiž. nedavno nastal, nov: novonastali položaj; novonastala država ♪
  10.      novooblíkarski  -a -o prid. (ȋ) lingv. nanašajoč se na oblike, vpeljane v slovenski knjižni jezik okoli leta 1848: novooblikarska vnema / novooblikarski vihar polemika zaradi teh oblik ♪
  11.      nôvoosvobojèn  in nôvo osvobojèn -êna -o prid. (ō-ȅ ō-é) nedavno, pred kratkim osvobojen: novoosvobojene države; novoosvobojeno ozemlje / novoosvobojeni ljudje ♪
  12.      novosélec  -lca m (ẹ̑) knjiž., redko priseljenec: bivališča novoselcev ♪
  13.      novóst  -i ž (ọ̑) 1. kar se v določenem okolju prvič uvede, pojavi: predpis je bil novost; odklanjati, uvajati novosti; pomembna novost; stilna, tehnična novost; novosti v proizvodnji / glasbene, knjižne, modne novosti 2. lastnost, značilnost novega: novost metode 3. zastar. novica, vest: izvedel je zanimivo novost ♪
  14.      novostrújar  -ja m (ȗ) žarg., lit. dekadent, naturalist: brati dela novostrujarjev ♪
  15.      novostrújarski  -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na novostrujarje: novostrujarska literatura ♪
  16.      novošégen  in novošêgen -gna -o prid. (ẹ̄; ē) zastar. moderen, sodoben: novošegna obleka / novošegni nazori ♪
  17.      novoštókavski  -a -o prid. (ọ̑) lingv., v zvezi novoštokavski govori štokavski govori, ki ločijo akut in cirkumfleks na dolgih in kratkih naglašenih zlogih ♪
  18.      novotárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na novotarje ali novotarstvo: novotarski cilji / novotarski pisatelj ♪
  19.      novotárstvo  -a s (ȃ) nav. slabš. uvajanje česa novega zlasti v umetniško, literarno delo: biti proti novotarstvu; zagovornik pesniškega novotarstva ♪
  20.      nôvoustanovljèn  in nôvo ustanovljèn -êna -o prid. (ō-ȅ ō-é) knjiž. nedavno ustanovljen, nov: novoustanovljena gimnazija; novoustanovljeno društvo ♪
  21.      novovérski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na novo vero, veroizpoved: novoverski pristaši / novoverske knjige ♪
  22.      novovéški  -a -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na novi vek: novoveške zgradbe / novoveški novci; novoveška filozofija 2. knjiž. sodoben, moderen: novoveški človek ♪
  23.      nôvovisôkonémški  -a -o prid. (ō-ō-ẹ́) lingv. ki sloni na osrednjih in južnih nemških narečjih od 16. stoletja dalje: novovisokonemški jezik ♪
  24.      novozelándski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Novo Zelandijo: novozelandska obala ♦ tekst. novozelandski lan kulturna rastlina, katere listna vlakna se uporabljajo za vrvarske izdelke; vrtn. novozelandska špinača špinača s plazečimi se stebelci in manjšimi srčastimi listi ♪
  25.      nožárstvo  -a s (ȃ) obrt za izdelovanje nožev: ukvarjati se z nožarstvom; kleparstvo in nožarstvo ♪

   25.251 25.276 25.301 25.326 25.351 25.376 25.401 25.426 25.451 25.476  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA