Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (25.151-25.175)



  1.      nèzastŕt  -a -o prid. (-) ki ni zastrt: nezastrto okno / z oblaki nezastrto, jasno nebo / pogled na hribe je bil kljub novim stavbam nezastrt / knjiž. v povesti izpoveduje pisatelj svojo nezastrto človečnost
  2.      nèzaščíten  -a -o prid. (-) ki ni zaščiten: najemniki so bili nezaščiteni / pred mrazom nezaščitene rastline so pozeble nezavarovane / nezaščiten vhod v trdnjavo nezavarovanlov. nezaščitena divjad
  3.      nèzaupljívost  -i ž (-í) lastnost nezaupljivega človeka: znan je po svoji nezaupljivosti / premagati nezaupljivost do vsega novega / pogodbe nista sklenila zaradi medsebojne nezaupljivosti nezaupanja
  4.      nèzaúpnost  -i ž (-ū) 1. nezaupljivost: prirojena nezaupnost mu je preprečevala vključevanje v družbo 2. nezaupanje: njegova nezaupnost me je žalila; medsebojna nezaupnost
  5.      nèzaustavljív  -a -o prid. (- -í) ki se ne da zaustaviti, zadržati: nezaustavljiv napad; revolucija je bila nezaustavljiva / ekspr.: z nezaustavljivo silo ga je gnalo naprej zelo veliko; nenadoma je začutil nezaustavljivo utrujenost zelo veliko
  6.      nèzavarovánost  in nèzavárovanost -i ž (-á; -á) stanje nezavarovanega: nezavarovanost pred mrazom / zaradi nezavarovanosti železniških prehodov je bilo že veliko nesreč
  7.      nèzavédnost  -i ž (-ẹ́) 1. lastnost nezavednega človeka: narodna, politična nezavednost / njena dobrota je bila zaradi nezavednosti še bolj privlačna / knjiž. v svoji nezavednosti mu je zaupal naivnosti 2. zastar. nezavest: zdramiti se iz nezavednosti; bolnik je še vedno v nezavednosti
  8.      nèzavést  -i ž (-ẹ̑) 1. stanje brez zavesti, zavedanja: kratkotrajna nezavest / zbuditi se iz nezavesti; biti, ležati v nezavesti; pog. pasti v nezavest omedleti / globoka nezavest // ekspr., v prislovni rabi, v zvezi do nezavesti izraža visoko stopnjo: smejati se do nezavesti; pijan, utrujen je do nezavesti 2. knjiž., redko podzavest: osebna nezavest vsebuje doživljaje, ki so bili nekoč zavestni, a smo jih kasneje zatrli in pozabili
  9.      nèzavésten  -tna -o prid. (-ẹ̄) 1. ki je v nezavesti: nezavesten bolnik / zgrudil se je nezavesten 2. ki ni zavesten, ni hoten: nezavestni gibi; to je naredil iz nezavestne malomarnosti; nezavestno dejanje // knjiž. ki se ga kdo ne zaveda; nezaveden: njena nezavestna dobrota jih je ganila; nezavestno sovraštvo / nezavesten strah 3. knjiž., redko podzavesten: nezavestne zaznave časa; nezavestna duševna dogajanja nèzavéstno prisl.: tega se je naučil nezavestno, mimogrede; nezavestno jo je spremljal z očmi; sam.: močiti nezavestnega z mrzlo vodo
  10.      nèzavéstnost  -i ž (-ẹ̄) lastnost, značilnost nezavestnega: nezavestnost gibov / knjiž. njena dobrota je bila zaradi svoje nezavestnosti še bolj privlačna nezavednosti
  11.      nèzavísen  -sna -o prid. (-) zastar. neodvisen: dejanje, nezavisno od volje / samostojen, nezavisen človek
  12.      nèzavzétnost  -i ž (-ẹ́) lastnost, značilnost nezavzetnega: nezavzetnost gore, trdnjave
  13.      nèzavzétost  -i ž (-ẹ̑) lastnost človeka, ki mu manjka zavzetosti: zaradi svoje nezavzetosti nas pisatelj ne prepriča; delovna nezavzetost
  14.      nèzbránost  -i ž (-á) stanje nezbranega človeka: zaradi nezbranosti ni mogel sestaviti pisma / njegovi počasnosti se pridružujeta še pozabljivost in nezbranost
  15.      nèzdružljívost  -i ž (-í) lastnost, značilnost nezdružljivega: pri tem se je pokazala nezdružljivost nekaterih poklicev
  16.      nèzêmeljski  tudi nèzémeljski -a -o [mǝl] prid. (-ē; -ẹ̑) ekspr. ki učinkuje nestvarno, zelo nežno: nezemeljski obraz / skrivnosten in nezemeljski prizor // ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: nezemeljska dobrota, lepota, ljubezen
  17.      nèzémski  -a -o prid. (-ẹ̑) nezemeljski: nezemska hoja / nezemska lepota, ljubezen
  18.      nezgódnosten  -tna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na nezgodo: raziskovati nezgodnostna področja / nezgodnostna statistika / nezgodnostno zavarovanje nezgodno zavarovanje
  19.      nèzgodovínski  -a -o prid. (-) ki ni zgodovinski: nezgodovinsko gledanje na dogodke ♦ zgod. nezgodovinski narod narod, ki nima svoje državnosti
  20.      nèzgorljívost  -i ž (-í) lastnost, značilnost nezgorljivega: nezgorljivost nekaterih snovi / nezgorljivost azbesta
  21.      nèzgrešljív  -a -o prid. (- -í) 1. ki ne zgreši: bil je nezgrešljiv strelec / nezgrešljiva puška / ekspr.: vodi ga nezgrešljiv pesniški instinkt; nezgrešljiva presoja 2. ki se ne da zgrešiti, prezreti: ima nezgrešljiv obraz / ekspr. tako obnašanje je njegova nezgrešljiva posebnost velika / knjiž. začutil je nezgrešljiv smrad razpadajočega trupla značilen, tipičen nèzgrešljívo prisl.: vojaki so nezgrešljivo zadevali cilj
  22.      nèzlomljívost  -i ž (-í) lastnost, značilnost nezlomljivega: nezlomljivost in elastičnost snovi / ekspr. nezlomljivost volje
  23.      nezluščen  gl. neizluščen
  24.      nèzmánjšan  -a -o prid. (-) ki ni zmanjšan: nova izdaja je izšla v nezmanjšanem obsegu; kljub spolzki cesti je vozil z nezmanjšano hitrostjo // nav. ekspr. enako velik: kljub izgubam se je boj nadaljeval z nezmanjšano silo; delo je opravljal z nezmanjšano vnemo
  25.      nèzmérnost  -i ž (-ẹ́) lastnost nezmernega človeka: očitali so mu nezmernost / nezmernost v jedi in pijači

   25.026 25.051 25.076 25.101 25.126 25.151 25.176 25.201 25.226 25.251  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA