Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (24.901-24.925)



  1.      nèstrupén  -a -o prid. (-ẹ̑) ki ni strupen: nestrupena snov / strupene in nestrupene gobe, rastline; nestrupene kače
  2.      nèstváren  -rna -o prid. (-ā) ki ni stvaren: stvarni in nestvarni predmeti / v govorjenju je precej nestvaren; nestvarne želje / ekspr. živi v nestvarnem svetu / nestvarni podatki neresnični nèstvárno prisl.: nestvarno govoriti
  3.      nèstvárnost  -i ž (-á) lastnost, značilnost nestvarnega: stvarnost in nestvarnost mišljenja / umik v nestvarnost
  4.      nestvòr  -ôra m ( ó) knjiž. pošast, spaka: pred seboj je zagledala čuden nestvor / le kako je mogel pripeljati v hišo ta nestvor / nestvor domišljije
  5.      nèsúkan  -a -o prid. (-ú) tekst. ki ni sukan: nesukana preja
  6.      nèsumljív  -a -o prid. (- -í) ki ni sumljiv: nesumljiv človek / nesumljivo ime / nesumljiva izjava
  7.      nesvést  -i ž (ẹ̑) zastar. nezavest: kratkotrajna nesvest / ležal je v nesvesti
  8.      nèsvésten  -tna -o prid. (-ẹ̄) zastar. nezaveden, neosveščen: nesvestna množica / nesvestna, da je to resnica, je gledala v mrtvi obraz ne zavedajoč se
  9.      nesvésten  -tna -o prid. (ẹ̑) zastar. nezavesten: v naročju je držala nesvestnega otroka
  10.      nèsvét  -a -o prid. (-ẹ̑ -ẹ́) rel. ki ni svet: nesvete stvari / bral je svete in nesvete knjige
  11.      nèsvetèč  -éča -e prid. (- -ẹ́) metal., v zvezi nesveteči plamen plamen, ki ne sveti
  12.      nèsvobôda  -e ž (-ó) knjiž. kar je nasprotno, drugačno od svobode: nesvoboda jim mrtvi duha in voljo; notranja nesvoboda; svoboda in nesvoboda umetniškega ustvarjanja / bolela ga je nesvoboda domovine
  13.      nèsvobôden  -dna -o prid. (-ō) ki ni svoboden: zaradi družine se je čutil nesvobodnega / osebno nesvoboden / nesvobodna dežela / nesvobodno ljudstvo
  14.      nèsvobôdnik  -a m (-) zgod., v fevdalizmu osebno nesvoboden podložnik: poročil se je s hčerjo nesvobodnika
  15.      nèsvobôdnost  -i ž (-ó) lastnost, značilnost nesvobodnega: nesvobodnost njegove odločitve / odpraviti osebno nesvobodnost / nesvobodnost v umetnosti
  16.      nèsvój  -svôja -e prid. (-ọ́ -ó) star., navadno v povedni rabi nesamozavesten, neodločen: od skrbi in dvomov je ves nesvoj / v mladostnih povestih je bil pisatelj še nesvoj neizviren, nesamostojen
  17.      nesvójnik  -a m (ọ̑) knjiž. nevoljnik: v romanu predstavlja pisatelj življenje nesvojnikov
  18.      nesvójnost  -i ž (ọ̄) knjiž. nevoljništvo: zakon iz leta 1782 je odpravil nesvojnost
  19.      nèsvójski  -a -o prid. (-ọ̑) knjiž. neizviren, nesamostojen: nesvojsko pojmovanje, razlaganje
  20.      nèšablónski  -a -o prid. (-ọ̑) nav. slabš. ki ni šablonski: nešablonski umetniški izraz; nešablonska rešitev
  21.      nèšírjenje  -a s (-) kar je nasprotno, drugačno od širjenja: zaradi neširjenja bolezni ni prišlo do večjih težav / publ. razpravljali so o vprašanju neširjenja jedrskega orožja
  22.      nešké  in neškè in nèške nèšk [nǝš] ž mn., rod. tudi nešák (ẹ̑ ǝ̏; ǝ̏; ǝ̄ ǝ̏) nar. nečke: v neškah je zamesila testo za kruh / dojenčka je položila v neške in ga zazibala
  23.      nèškodljív  -a -o prid. (- -í) ki ni škodljiv: neškodljiv pojav, vpliv; neškodljiva šala / neškodljive snovi, živali / ekspr. čisto neškodljiv človek je
  24.      nèškodljívost  -i ž (-í) lastnost, značilnost neškodljivega: končno se je izkazala neškodljivost njegovega vpliva / dokazoval je neškodljivost pijače / ekspr. ko so ugotovili njegovo neškodljivost, so ga izpustili
  25.      nèšólan  -a -o prid. (-ọ̑) ki ni šolan: nešolan bralec bo to knjigo težko razumel / nešolan glas / ekspr. njegova nešolana glava je težko sledila govornikovim besedam

   24.776 24.801 24.826 24.851 24.876 24.901 24.926 24.951 24.976 25.001  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA