Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (24.764-24.788)


  1.      nèsoglášanje  -a s (ȅ-á) kar je nasprotno, drugačno od soglašanja: izražati, kazati nesoglašanje / v življenju se marsikaj zgodi ne glede na človekovo soglašanje ali nesoglašanje ♪
  2.      nèsójen  -a -o prid. (ȅ-ọ́) knjiž. ki (komu) ni usojen: večkrat je pomislil na svojo nesojeno nevesto / šel je mimo nesojenega mu doma ♪
  3.      nèsolíden  -dna -o prid. (ȅ-í ȅ-ȋ) ki ni soliden: nesoliden trgovec; ta človek je nesoliden / nesolidni izdelki / nesoliden temelj premalo trden; nesolidno znanje nezadostno, pomanjkljivo ∙ pog. ta fant je nesolidna firma nanj se ne moreš zanesti ♪
  4.      nèsolídnost  -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost nesolidnega: obrtniška, poslovna nesolidnost / nesolidnost izdelkov ♪
  5.      nèsoljèn  -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni soljen: nesoljen kruh; nesoljene jedi / nesoljena cesta ♪
  6.      nèsoméren  -rna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) ki ni someren: nesomeren obraz; nesomerno telo / nesomerni deli, liki ♪
  7.      nèsomérnost  -i ž (ȅ-ẹ́) lastnost, značilnost nesomernega: njen obraz je kljub nesomernosti lep / nesomernost notranjih telesnih organov ♪
  8.      nèsorazméren  -rna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) ki ni sorazmeren: posamezni deli so nesorazmerni; izdatki so nesorazmerni z dohodki; njegovo telo je bilo nesorazmerno nèsorazmérno prisl.: nesorazmerno rasti; za tako majhno ladjo so jadra nesorazmerno velika ♪
  9.      nèsorazmérje  -a s (ȅ-ẹ̑) kar je nasprotno, drugačno od sorazmerja: odpraviti nesorazmerje; nesorazmerje telesnih delov / prišlo je do nesorazmerja med naraščanjem življenjskih stroškov in osebnimi dohodki ♪
  10.      nèsorazmérnost  -i ž (ȅ-ẹ́) lastnost, značilnost nesorazmernega: nesorazmernost kompozicije; nesorazmernost v rasti; nesorazmernost izdatkov z dohodki ♪
  11.      nèsoróden  -dna -o prid. (ȅ-ọ̄) ki ni soroden: nesorodni narodi / delujeta na zelo nesorodnih področjih / zastar. požrtvovalno je skrbela za tri nesorodne otroke ki niso bili v sorodstvu z njo ♪
  12.      nèsovrážen  -žna -o prid. (ȅ-ā) ki ni sovražen: sovražni in nesovražni ljudje ♪
  13.      nespámet  -i ž (á) lastnost, stanje nespametnega človeka: hudobnost je večje zlo kot nespamet / v svoji nespameti misli, da dela prav / to bi bila velika nespamet ♪
  14.      nespámeten  -tna -o prid. (á) ki ne ravna v skladu s pametjo, razumom: nespameten človek; bil je nespameten, da je šel; imeti koga za nespametnega; ne bodi nespametna / ekspr. s tem se ne bo strinjal, saj ni nespameten // ki izraža tako ravnanje: nespameten nasvet, odgovor; nespametna odločitev / nespametna ljubezen staršev do otrok nespámetno prisl.: nespametno govoriti, ravnati; zakaj si se tako nespametno napil / v povedni rabi nespametno bi ga bilo tako dolgo čakati ♪
  15.      nespámetnež  -a m (á) ekspr. nespameten človek: tudi nesreča ni izmodrila tega nespametneža ♪
  16.      nespámetnica  -e ž (á) ekspr. nespametna ženska: ta nespametnica že ne bo tega razumela ♪
  17.      nespámetnik  -a m (á) knjiž. nespameten človek: toliko hudega mu je storil, pa ne vidi tega, ta nespametnik ♪
  18.      nespámetnost  -i ž (á) lastnost nespametnega človeka: ta odločitev izvira iz njegove nespametnosti / nespametnost sklepa; nespametnost vojne / govoriti, počenjati nespametnosti ♪
  19.      nèspánec  -nca m (ȅ-á) kar je nasprotno, drugačno od spanca: bil je izčrpan od razburjenja in nespanca ♪
  20.      nèspánje  -a s (ȅ-á) kar je nasprotno, drugačno od spanja: vso noč se je premetaval v nespanju; njegova živčnost je v zvezi z nespanjem / od nespanja so jo pekle oči ♪
  21.      nèspecífičen  -čna -o prid. (ȅ-í) ki ni specifičen: nespecifičen pojav; nespecifična sredstva ♦ med. nespecifična bolezen bolezen, ki jo povzročajo različni mikrobi; psih. nespecifični dražljaj dražljaj, ki ne vzpodbudi ustreznega odziva ♪
  22.      nèspèč  -éča -e prid. (ȅ-ȅ ȅ-ẹ́) ki ne spi: nespeči so pričakali jutro / nespečemu človeku je noč zelo dolga / nespeče noči ♪
  23.      nespéčen  -čna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) knjiž. nespeč, buden: mati ga je nespečna čakala do jutra / noči se zdijo nespečnim bolnikom zelo dolge ♪
  24.      nespéčnost  -i ž (ẹ́) stanje brez spanja: skrbi mu povzročajo nespečnost; že več let trpi za nespečnostjo; tablete proti nespečnosti / od nespečnosti je že ves izčrpan ♪
  25.      nespéšen  -šna -o prid. (ẹ̄) zastar. počasen, zamuden: nespešno delo, potovanje ♪

   24.639 24.664 24.689 24.714 24.739 24.764 24.789 24.814 24.839 24.864  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA