Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
S (24.651-24.675) 
- nèréšen -a -o prid. (ȅ-ẹ́) ki ni rešen: svojci nerešenih rudarjev so čakali pred vhodom v jamo / nerešena naloga, uganka / vprašanje njegovega stanovanja je ostalo nerešeno ♪
- nèrešljív -a -o prid. (ȅ-í ȅ-ȋ) ki se ne da rešiti: nerešljiva naloga, uganka / čakali so jih nerešljivi problemi; vprašanje je bilo videti nerešljivo / ekspr. znašli so se v nerešljivem položaju težkem, težavnem nèrešljívo prisl.: nerešljivo težka naloga ♪
- nèrešljívost -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost nerešljivega: problem so zaradi nerešljivosti odložili ♪
- nèretušíran -a -o prid. (ȅ-ȋ) fot. ki ni retuširan: neretuširana fotografija ♪
- nergáški -a -o prid. (á) nanašajoč se na nergače: nergaško ravnanje, vedenje / nergaški obraz / nergaški človek nergav ♪
- nergáštvo -a s (ȃ) nav. slabš. nergaško govorjenje, ravnanje: z nergaštvom ne boste spremenili položaja ♪
- nergávost -i ž (á) nav. slabš. lastnost nergavega človeka: njegova nergavost je že zoprna; s svojo nergavostjo jezi ljudi ♪
- neródnost -i ž (ọ́) lastnost, značilnost nerodnega človeka: zaradi svoje nerodnosti ni mogel dobiti dekleta / po nerodnosti je razbil kozarec / narediti, ekspr. zagrešiti nerodnosti ∙ zabresti v nerodnosti zabresti v težave ♪
- nèrodovítnost -i ž (ȅ-ȋ) lastnost, značilnost nerodovitnega: nerodovitnost tal, zemlje / nerodovitnost sadnega drevja ♪
- nêronski -a -o prid. (ȇ) ekspr. tak kot pri Neronu: neronska krutost, narava / imel je širok, neronski obraz ♪
- nèrúski -a -o prid. (ȅ-ȗ) ki ni ruski: neruski narodi / neruski jezik / ima žareče, črne, neruske oči / ekspr. nekatera ruska dela so po njegovem mnenju zelo neruska ne ustrezajo ruskemu duhu, ruski miselnosti ♪
- nervóznost -i ž (ọ́) stanje nervoznega človeka, živčnost: obšla ga je nenadna nervoznost; podvržen nervoznosti; nervoznost pred izpitom ♪
- nèsalónski -a -o prid. (ȅ-ọ̑) ekspr. neroden, neuglajen, neprimeren: nesalonsko vedenje / nesalonsko izražanje ♪
- nèsamokrítičen -čna -o prid. (ȅ-í) ki mu manjka samokritičnosti: nesamokritičen človek / nesamokritičen odnos ♪
- nèsamoljúben -bna -o prid. (ȅ-ú ȅ-ū) ki ni samoljuben: nesamoljuben človek ♪
- nèsamopríden -dna -o prid. (ȅ-í ȅ-ȋ) star. nesebičen: nesamopridna prijateljica / nesamopridna ljubezen ♪
- nèsamostójen -jna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄) ki ni samostojen: nesamostojen delavec; pri delu je še nesamostojen; mlado, nesamostojno dekle / nesamostojen narod / socialno nesamostojen človek odvisen / nesamostojen del nèsamostójno prisl.: nesamostojno delati kaj ♪
- nèsamostójnost -i ž (ȅ-ọ́) lastnost nesamostojnega človeka: učenčeva nesamostojnost je kriva njegovega neuspeha / ideološka, politična nesamostojnost ♪
- nèsamosvój -ôja -e prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ó) star. odvisen, nesamostojen: nesamosvoj človek; v odločanju je precej nesamosvoj ♪
- nèsamozavésten -tna -o prid. (ȅ-ẹ̄) ki mu manjka samozavesti: nesamozavesten človek / ima precej nesamozavesten nastop nèsamozavéstno prisl.: nesamozavestno se vesti ♪
- nèsatiníran -a -o prid. (ȅ-ȋ) papir., v zvezi nesatinirani papir papir, ki ga zaradi namena ni potrebno dodatno gladiti ♪
- nesčiščen gl. neizčiščen ♪
- nèsebíčen -čna -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni sebičen: nesebičen človek; izkazal se je kot nesebičen prijatelj / dal mu je nesebičen nasvet; nesebična ljubezen nèsebíčno prisl.: nesebično ravnati; nesebično je služil svojemu narodu ♪
- nèsebíčnež -a m (ȅ-ȋ) ekspr. nesebičen človek: bil je velik nesebičnež ♪
- nèsebíčnost -i ž (ȅ-ȋ) lastnost nesebičnega človeka: znan je po svoji požrtvovalnosti in nesebičnosti ♪
24.526 24.551 24.576 24.601 24.626 24.651 24.676 24.701 24.726 24.751