Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
S (2.451-2.475)
- skarabéj -a m (ẹ̑) 1. zool., navadno v zvezi sveti skarabej hrošč, ki oblikuje govno v kroglo in jo z nogami vali do mesta, kjer jo samica spremeni v valilnico, Scarabaeus sacer: opazovati svetega skarabeja 2. predmet iz (dragega) kamna, gline, s podobo tega hrošča, navadno kot okrasek, nakit: broška s skarabejem ♪
- skarikírati -am dov. (ȋ) ekspr. osmešiti z močnim poudarjanjem značilnih potez, lastnosti: skarikirati znano osebnost ♪
- skášljati -am dov. (ȃ) zastar. zakašljati: samo malo je skašljal, pa ga je že prebudil skášljati se pog., ekspr. povedati vse, zlasti kar koga teži, vznemirja: na sestanku se je skašljal; skašljati se nad kom; prim. izkašljati ♪
- skát 1 -a m (ȃ) nemška igra s kartami za tri osebe: igrati skat ♪
- skát 2 -a m (ȃ) nav. mn., zool. ribe hrustančnice z zelo sploščenim telesom in velikimi prsnimi plavutmi, Batoidei: skati in bokoplute / električni skat ♪
- skatolóški -a -o prid. (ọ̑) publ. nespodoben, prostaški, zlasti v zvezi s telesnim izločanjem blata, seča: skatološki izrazi v pesmi ♪
- skávsati se -am se dov. (ȃ) ekspr. stepsti se (s kljunom): petelina sta se skavsala do krvi // slabš. spreti se: za vsako malenkost se skavsajo ♪
- skávt -a m (ȃ) v nekaterih deželah član mladinske organizacije, gibanja, ki si prizadeva oblikovati zdravo, iznajdljivo osebnost zlasti z življenjem v naravi: postati skavt; starosta skavtov ♪
- skávtinja -e ž (ȃ) v nekaterih deželah članica mladinske organizacije, gibanja, ki si prizadeva oblikovati zdravo, iznajdljivo osebnost zlasti z življenjem v naravi: skavti in skavtinje ♪
- skavtízem -zma m (ȋ) v nekaterih deželah organizacija, gibanje ali delovanje skavtov: razvoj skavtizma / gojiti nogomet, plavanje in skavtizem ♪
- skávtka -e ž (ȃ) redko skavtinja ♪
- skávtski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na skavte ali skavtstvo: skavtski tabor; skavtska organizacija / skavtska pravila / skavtska uniforma ♪
- skávtstvo -a s (ȃ) v nekaterih deželah organizacija, gibanje ali delovanje skavtov: razvoj skavtstva ♪
- skáza -e ž (ȃ) ekspr. 1. kar je skaženo: marsikatera nova hiša je skaza 2. kdor kaj skazi: on ti je skaza / kot psovka izgini, skaza nemarna / mojster skaza kdor dela slabe izdelke ● star. bradavica ji dela skazo jo kazi ♪
- skázati tudi skazáti skážem dov. (á á á) zastar. 1. dokazati: skazati komu laž / kmalu ti bom skazal, da sem močnejši 2. pokazati: malokdaj je skazal toliko poguma / skazati skrb za koga // razkazati: skazali so mu kraje, kjer se je godila povest; prim. izkazati ♪
- skázek -zka m (ȃ) ekspr. kar je skaženo: kdo je naredil ta skazek ♪
- skazítev tudi izkazítev -tve ž (ȋ) glagolnik od skaziti: skazitev obraza / skazitev okolice / moralna skazitev ♪
- skazíti -ím tudi izkazíti -ím dov., skázil tudi izkázil (ȋ í) 1. spremeniti naravno, pravilno obliko česa: bolezen ga je skazila; v pretepu so mu skazili obraz // spremeniti prvotno obliko, vsebino česa v slabšo, negativno: skaziti smisel umetniškega dela; stvar se je skazila 2. narediti kaj a) manj lepo: brazgotina ji je skazila obraz; od jeze se mu je skazilo lice b) manj popolno, dovršeno: nova stavba je skazila okolje; neprimeren okvir skazi sliko / ocena iz matematike mu je skazila spričevalo // nav. ekspr. povzročiti, da se zmanjša občutek ugodnosti, prijetnosti; pokvariti: skaziti komu veselje; vse nam je skazil; s svojim vedenjem je skazil zabavo ● ekspr. kar prime v roke, vse skazi pokvari; star. v taki družbi se bo fant skazil moralno pokvaril; ekspr. načrt se je skazil ponesrečil; ekspr. vino se je skazilo je postalo manj kvalitetno, se je pokvarilo;
ekspr. vreme se je skazilo postalo deževno, mrzlo skažèn -êna -o tudi skážen -a -o tudi izkažèn -êna -o tudi izkážen -a -o: skažen obraz; skažena podoba resničnosti; skaženo blago ∙ preg. brez glave storjeno, gotovo skaženo ♪
- skazováti -újem nedov. (á ȗ) zastar. razkazovati: skazoval mu je mesto / gore skazujejo svojo lepoto ● zastar. skazoval je, kako ga vsi cenijo dokazoval, zatrjeval; zastar. ženske se ob praznikih rade skazujejo postavljajo; prim. izkazovati ♪
- skažênost tudi skáženost tudi izkažênost tudi izkáženost -i ž (é; ȃ) lastnost, značilnost skaženega: telesna skaženost; skaženost čeljusti, obraza / prizadet je zaradi svoje skaženosti / moralna skaženost; skaženost značaja ♪
- skéč -a m (ẹ̑) lit. kratko odrsko delo, navadno s humoristično ali satirično vsebino: igrati, napisati skeč / propagandni, satirični skeč ♦ muz. (glasbeni) skeč krajše glasbeno delo ♪
- skedènj -dnjà in skèdenj -dnja [kǝd] m (ǝ̏ ȁ; ǝ̀) gospodarsko poslopje z delovnim prostorom zlasti za mlatenje in s prostorom za shranjevanje sena, slame: ob hiši sta skedenj in hlev; delati v skednju; lesen, zidan skedenj / mlatiti na skednju ♪
- skèdenjski -a -o [kǝdǝn] prid. (ǝ̀) nanašajoč se na skedenj: skedenjska vrata / skedenjski ključ ♪
- skednjén -a -o [kǝd] prid. (ẹ̑) star. skedenjski: skednjena vrata ♪
- skelênje -a [kǝl in kel] s (é) glagolnik od skeleti: skelenje rane; skelenje od udarcev / čutila je skelenje v očeh ♪
2.326 2.351 2.376 2.401 2.426 2.451 2.476 2.501 2.526 2.551