Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
S (24.176-24.200) 
- nèmerljívost -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost nemerljivega: nemerljivost družbenih pojavov ♪
- némesis [-ezis] ž im. in tož. ed. (ẹ̑) knjiž., redko pravična usoda, pravična kazen, maščevanje: doletela jih je strašna nemesis; prim. nemeza ♪
- nèméšan -a -o prid. (ȅ-ẹ́) ki ni mešan: nanašati na platno čiste, nemešane barve / dobro, nemešano vino / jezikovno nemešano prebivalstvo ♪
- nèmilosŕčen -čna -o prid. (ȅ-ȓ) knjiž. ki ni milega, dobrega srca: nemilosrčen človek / nemilosrčna sodba ♪
- nèmílost -i ž (ȅ-ȋ) ekspr. nenaklonjenost, nejevolja: zadela ga je direktorjeva nemilost ∙ ekspr. biti na milost in nemilost izročen komu postati, biti od koga popolnoma odvisen; ekspr. vdati se na milost in nemilost brez pogojev, pridržkov; pog., ekspr. padel sem v nemilost pri njem zameril sem se mu, ni mi več naklonjen, ne zaupa mi več; ekspr. zdaj sem pri njem v nemilosti ni mi naklonjen, ne zaupa mi ♪
- nèmílosten -tna -o prid. (ȅ-ȋ) knjiž. neusmiljen, neprizanesljiv: trd in nemilosten človek / nemilostna roka nèmílostno prisl.: nemilostno soditi / ekspr. nemilostno zmečkana obleka zelo ♪
- nèminljívost -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost neminljivega: opevati neminljivost lepote ♪
- nemírnost -i ž (í) stanje nemirnega človeka: od nemirnosti in neučakanosti je kar naprej pogledoval na uro / zaradi skrbi in neprestane nemirnosti so mu začele pešati moči / nemirnost učencev ga je izčrpavala ♪
- nèmiroljúbnost -i ž (ȅ-ú) evfem. napadalnost, sovražnost: nemiroljubnost države / nemiroljubnost njihovih namenov je očitna ♪
- nèmôčnost -i ž (ȅ-ó) stanje nemočnega človeka: zaradi izčrpanosti in nemočnosti niso mogli iti naprej ♪
- nèmodêrnost -i ž (ȅ-é) lastnost, značilnost nemodernega: nemodernost njegove obleke je ni motila / pogovor o modernosti in nemodernosti poezije ♪
- nèmogóčnost -i ž (ȅ-ọ́) knjiž. 1. kar se ne more uresničiti; nemožnost: ti cilji so nemogočnost; pravljična nemogočnost 2. neprimernost, neumestnost: nemogočnost izraza ● ekspr. naprtili so mu vse mogočnosti in nemogočnosti zelo številne in mnogovrstne stvari; publ. zaplesti kaj do nemogočnosti zelo ♪
- nèmogóčost -i ž (ȅ-ọ́) knjiž. kar se ne more uresničiti; nemožnost: dokazovati nemogočost obstoja česa; nemogočost izpolniti obveznosti ♪
- nèmorálnost -i ž (ȅ-ȃ) lastnost, značilnost nemoralnega: očitati komu nemoralnost / nemoralnost takega ravnanja / zagrešil je več nemoralnosti nemoralnih dejanj / zaiti v nemoralnost ♪
- némost -i ž (ẹ́) lastnost, stanje nemega: dati otroka zaradi nemosti v posebno šolo; gluhost in nemost / knjiž., ekspr. umetniška nemost nekaterih dob neustvarjalnost ♪
- nèmôški -a -o prid. (ȅ-ó) nasproten, drugačen od moškega: fant šibke, nemoške postave / ekspr.: nemoški beg, strah; nemoške solze; postalo ga je sram nemoških čustev / ekspr. neodločen, nemoški odgovor nèmôško prisl.: nemoško se skriti, zbežati ♪
- nèmôškost -i ž (ȅ-ó) lastnost nemoškega: njegova nemoškost jo je odbijala ♪
- nèmožátost -i ž (ȅ-á) nav. ekspr. lastnost nemožatega človeka: zavedal se je svoje nemožatosti / očitali so mu nemožatost ♪
- nèmóžnost -i ž (ȅ-ọ́) 1. kar se ne more uresničiti: spoznati nemožnost, da bi bilo drugače; nazor o nemožnosti objektivnega spoznanja 2. kar onemogoča uresničitev česa: možnosti za delo so postale nemožnosti; nemožnost preusmeritve proizvodnje ♪
- némščina -e ž (ẹ́) nemški jezik: dobro razume nemščino; izpopolnjevati se v nemščini; profesor nemščine / kočevska nemščina / prvo uro je bila nemščina pouk tega jezika ♦ lingv. stara visoka nemščina osrednja in južna nemška narečja od 9. do 11. stoletja; izposojenka iz nemščine ♪
- némški -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na Nemce ali Nemčijo: nemški jezik; nemška književnost / nemški film; nemško-slovenski slovar / nemška klasična filozofija; nemška trgovska mornarica; nemško taborišče / nemški ovčar srednje velik službeni pes z daljšo trdo dlako črne ali sive barve ♦ bot. nemški rožmarin okrasna rastlina z rumenimi koški na dolgih pecljih, Santolina chamaecyparissus; nemška detelja lucerna; lov. nemški dolgodlakar rjav ali progast lovski pes z dolgo, valovito dlako; rel. nemški viteški red // med drugo svetovno vojno nanašajoč se na pripadnike oboroženih enot Nemčije: partizani so uničili nemški bunker / nemška okupacija slovenskega ozemlja némško prisl.: govoriti (po) nemško; nemško beroče občinstvo ♪
- némškonacionálen -lna -o prid. (ẹ̄-ȃ) nanašajoč se na nemški narod, zlasti v avstroogrski monarhiji: nemškonacionalno stališče / nemškonacionalne organizacije ♪
- nemškováti -újem nedov. (á ȗ) star. nemčevati, nemčiti: ko je prišel z Dunaja, je rad nemškoval / otroci so morali v šoli nemškovati govoriti nemško nemškujóč -a -e: nemškujoči ljudje ♪
- nemškúta -e ž (ū) zastar. Nemka: Si omožil dokaj deklic, in med njimi mojo ljubco .. lepo Reziko nemškuto (F. Prešeren) ♪
- nemškútar -ja m (ȗ) slabš. pripadnik nenemškega naroda, zavzemajoč se za germanizacijo: bil je zagrizen nemškutar ♪
24.051 24.076 24.101 24.126 24.151 24.176 24.201 24.226 24.251 24.276