Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (239-263)



  1.      samodélen  -lna -o prid. (ẹ̑) star. avtomatičen: samodelne naprave; samodelno delovanje ● star. samodelno sukno doma narejeno sukno samodélno prisl.: stroj deluje samodelno; vrata se zapirajo samodelno
  2.      sámodisciplína  -e ž (-) 1. obvladanje samega sebe: pri tem delu je potrebna velika samodisciplina in vztrajnost; samodisciplina in samovzgoja / samodisciplina pri objavljanju novic 2. disciplina, ki izhaja iz človeka samega, brez spodbude, zahteve drugega: samodisciplina članov kolektiva, učencev; pokazali so visoko stopnjo samodiscipline
  3.      sámodiscipliníran  -a -o prid. (-) 1. sposoben obvladati samega sebe: biti samokritičen in samodiscipliniran 2. ki se sam, brez spodbude, zahteve drugega podreja disciplini: samodiscipliniran kolektiv
  4.      sámodogájanje  -a s (-ā) knjiž. dogajanje, ki izhaja iz samega sebe: dogodki, ki jih opisuje pisatelj, so nekaj drugega, nekaj tujega, so samodogajanje
  5.      sámodopáden  -dna -o prid. (-ā) zastar. samozadovoljen, samovšečen: njegovo samodopadno govorjenje sámodopádno prisl.: zavihal je brke in samodopadno odgovoril
  6.      sámodopadênje  -a s (-é) star. samozadovoljstvo, samovšečnost: v njenem glasu se je čutilo samodopadenje; obšlo ga je samodopadenje; to je rekel s prizvokom samodopadenja
  7.      sámodopadljív  -a -o prid. (- -í) star. samozadovoljen, samovšečen: to je samodopadljiv človek / obšla ga je samodopadljiva misel; njegovo samodopadljivo govorjenje sámodopadljívo prisl.: odgovoril je samodopadljivo; samodopadljivo se je ogledovala v zrcalu
  8.      sámodopadljívost  -i ž (-í) star. samozadovoljnost, samovšečnost: s svojo samodopadljivostjo je odbijal druge
  9.      sámodovóljnost  -i ž (-ọ́) zastar. 1. samozadostnost: samodovoljnost in neodvisnost od zunanjega sveta / gospodarska samodovoljnost 2. samozadovoljstvo: samodovoljnost in samohvala
  10.      samodŕč  -a m () zastar. avtomobil: odpeljali so se v samodrču
  11.      samodŕški  -a -o prid. () nanašajoč se na samodržce ali samodrštvo: samodrška država; samodrška oblast / bala se je njegove samodrške matere / ukazovala je s samodrškim glasom samodŕško prisl.: samodrško vladati
  12.      samodŕštvo  -a s () politična ureditev, v kateri ima neomejeno, samovoljno oblast en človek ali majhna skupina: boriti se proti samodrštvu // ekspr. ravnanje oblastnega, samovoljnega človeka: žene so se uprle samodrštvu mož; samodrštvo in trinoštvo
  13.      samodrúg  -a -o prid. ( ū) zastar. 1. ki je s kom drugim, v dvoje: prijetneje je, če je človek samodrug / samodruga ježa 2. navadno v ženskem spolu noseč: ni še bilo gotovo, če je samodruga
  14.      sámodržáven  -vna -o prid. (-) nanašajoč se na samodržavje: predstavnik samodržavne oblasti / borili so se zoper samodržavni carizem
  15.      sámodržávje  -a s (-) v carski Rusiji politična ureditev, v kateri ima neomejeno, samovoljno oblast en človek ali majhna skupina: boriti se proti samodržavju; carsko samodržavje
  16.      samodŕžec  -žca m () oblastnik, ki ima neomejeno, samovoljno oblast: državi je vladal samodržec; car samodržec // ekspr. oblasten, samovoljen človek: ravnatelj je bil pravi samodržec
  17.      samodŕžen  -žna -o prid. () nanašajoč se na samodržce ali samodrštvo: samodržno vladanje / samodržna politika / njegovo samodržno ravnanje
  18.      samodŕžje  -a s () knjiž., redko samodrštvo: boriti se proti samodržju / kritiziral je samodržje društvenega odbora
  19.      samoedín  -a -o prid. () zastar. 1. popolnoma sam: samoedin je sedel v čolnu 2. edini: do takrat je bil samoedini slovenski koroški književnik
  20.      sámofinancíranje  in sámofinansíranje -a s (-) ekon. financiranje iz svojih sredstev: uvesti samofinanciranje; preiti na samofinanciranje; samofinanciranje podjetij / krepiti sistem deviznega samofinanciranja
  21.      samofŕč  -a m () zastar. letalo: peljati se s samofrčem
  22.      samogíb  -a m () zastar. avtomat: izumitelji samogibov
  23.      sámogíbanje  -a s (-í) filoz., po Heglu brezvzročno gibanje stvari v materialnem svetu: samogibanje materije
  24.      samogíben  -bna -o prid.) knjiž. 1. ki opravlja delo sam, brez človekovega sodelovanja; avtomatičen: samogibne naprave / kupiti samogibni avtomobilček / samogibna sprožitev 2. nanašajoč se na človekovo dejanje, ki poteka brez njegove volje, zavesti: samogibne kretnje / to je samogibna reakcija na žalitev samogíbno prisl.: ta priprava deluje samogibno; hoditi brez misli, samogibno; samogibno je segel po pištoli
  25.      samogíbnost  -i ž (í) knjiž. avtomatičnost: samogibnost kretenj

   114 139 164 189 214 239 264 289 314 339  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA