Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
S (23.851-23.875) 
- nazórnost -i ž (ọ́) lastnost, značilnost nazornega: nazornost izražanja, pripovedovanja / nazornost razlage / predstava izgublja svojo nazornost; nazornost metafor je pesnik črpal iz ljudskega pesništva ♪
- nazórski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na nazor: pesnikova nazorska opredeljenost; nazorske razlike; nazorska struktura študentov / nazorska načela dobe / nazorska skupina; nazorska smer ♪
- nažéhtati se -am se dov. (ẹ̑) pog., slabš. napiti se (alkoholne pijače): nažehtati se vina / v gostilni so se ga nažehtali ♪
- naživéti se -ím se dov., nažível se; nažívljen, naživét (ẹ́ í) ekspr. v življenju doseči veliko mero: naživel se je ♪
- nažlampáti se -ám se dov. (á ȃ) ekspr. napiti se: pes je stekel k obcestnemu jarku in se nažlampal // nizko napiti se (alkoholne pijače): nažlampati se čaja, mleka; nažlampati se vina ♪
- nažŕtost -i ž (ȓ) nizko sitost, prenasičenost: ves zavaljen je in brez sape od same nažrtosti ♪
- nèakadémski -a -o prid. (ȅ-ẹ̄) ki ni akademski: neakademski poklici; neakademska izobrazba / knjiž. neakademska polemika ♪
- nèaktívnost -i ž (ȅ-ȋ) lastnost neaktivnega človeka: neaktivnost članov / delo ni napredovalo zaradi njegove neaktivnosti / prepustil se je malodušnosti in neaktivnosti ♪
- nèamêriški -a -o prid. (ȅ-ȇ) ki ni ameriški: neameriško okolje / neameriški film ♪
- neándertalski -a -o [der in dǝr] prid. (á) nanašajoč se na neandertalce: neandertalsko najdišče / neandertalska rasa / neandertalski človek ♪
- nèangažíranost -i ž (ȅ-ȋ) lastnost neangažiranega človeka: družbena neangažiranost umetnikov / neangažiranost pri delu / svojo neangažiranost je opravičeval z nezaupanjem / publ. politika nevtralnosti in neangažiranosti neuvrščenosti, nevezanosti ♪
- neápeljski -a -o [pǝl] prid. (á) nanašajoč se na Neapelj: neapeljske ulice / star. neapeljska bolezen sifilis neápeljsko prisl.: neapeljsko rumena barva svetlo rumena barva ♪
- nèasfaltíran -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni asfaltiran: neasfaltirana cesta ♪
- nèažúrnost -i ž (ȅ-ȗ) adm. lastnost, značilnost neažurnega: neažurnost evidence; neažurnost v poslovanju ♪
- nèbárvast -a -o prid. (ȅ-ȃ) nasproten, drugačen od barvastega: nebarvasto steklo ♪
- nébes -a m (ẹ̑) knjiž. 1. nebo, nebesni obok: pooblačilo se je po vsem nebesu; sinji nebes / na vzhodnem nebesu se je že svitalo 2. nebo, baldahin: prestol z nebesom ♪
- nebésa -bés s mn. (ẹ́ ẹ̄) 1. v krščanstvu kraj, kjer prebivajo Bog, zveličani: pekel, vice in nebesa / iti v nebesa / pri omenjanju pokojnega rajnki, Bog mu daj nebesa, je bil pravičen mož / ekspr. prositi nebesa milosti Boga 2. ekspr. velika sreča, ugodje, udobje: obljubljal ji je nebesa / to so prava nebesa za plesalce / narediti si nebesa na zemlji 3. knjiž. navidezno usločena ploskev nad obzorjem; nebo: oblaki so zatemnili nebesa; sinja nebesa 4. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi do nebes izraža, da se pojavlja kaj v zelo visoki stopnji, v močni obliki: njihovo gorje kipi do nebes / hvaliti, povzdigovati koga do nebes 5. v medmetni rabi, v zvezi sveta nebesa izraža a) nejevoljo, nestrpnost: sveta nebesa, boš tiho ali ne b) začudenje, navdušenje: sveta nebesa, kako je lepo ● ekspr. z njihovim prihodom so se mu odprla nebesa je postal zelo srečen,
zadovoljen; ekspr. ta bo šla gorka v nebesa je zelo poštena, pravična, pobožna; ekspr. kovati koga v deveta nebesa zelo hvaliti, povzdigovati; ekspr. biti v devetih, malih nebesih zelo srečen; godi se mu kot v nebesih zelo dobro; to je gotovo kakor bog v nebesih to je res, resnično; preg. (dobra) mera in vaga v nebesa pomaga pri tehtanju, merjenju blaga je potrebna pravičnost ◊ rel. posmrtno osrečujoče stanje zveličanih ♪
- nebésen -sna -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na nebo 1: nebesna sinjina; nebesno prostranstvo / sonce, planeti in druga nebesna telesa / nebesni obok / glavne nebesne strani ♦ astr. nebesni ekvator umišljen krog, ki deli nebesno kroglo na severno in južno polovico; severni nebesni tečaj približno 1° od zvezde Severnice ležeča točka, okrog katere se nebo navidezno vrti; nebesna krogla umišljena krogla, na kateri so nebesna telesa; nebesna mehanika veda o gibanju nebesnih teles nebésno prisl.: nebesno modra barva svetlo modra ♪
- nebésje -a s (ẹ̑) zastar. nebo, nebesni obok: vse nebesje je žarelo ♪
- nebeščàn in nebeščán -ána m (ȁ á; ȃ) v krščanstvu kdor po smrti biva v nebesih: blaženost nebeščanov / moliti k nebeščanom za pomoč // v mnogoboštvu bog, božanstvo: tako so odločili nesmrtni nebeščani ♪
- nebeščánka -e ž (ȃ) ženska oblika od nebeščan: bila je sprejeta med nebeščanke ♪
- nebéškati -am in nebéškati se -am se nedov. (ẹ̑) etn. igrati se otroško igro, pri kateri se pomikajo kljukice po okleščeni veji, zataknjeni v zemljo, navzgor ali navzdol: otroci so radi nebeškali ♪
- nebéški -a -o prid. (ẹ́) 1. nanašajoč se na nebesa 1: nebeški priprošnjik / nebeško in zemeljsko življenje / nebeški blagoslov 2. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: nebeška lepota, milina / nastal je nebeški mir / to so bili nebeški časi zelo lepi; ta postelja je nebeška mehka, udobna; kosilo je bilo nebeško zelo dobro, okusno 3. knjiž. nebesen: nebeška zarja / nebeški obok 4. v medmetni rabi, kot zapostavljeni prilastek izraža a) nejevoljo, nestrpnost: bog nebeški, že spet si se zmotil; mati nebeška, kaj nam je bilo treba tega b) strah, vznemirjenje: bog nebeški, ali je kaj hudega c) začudenje, navdušenje: mati nebeška, kako si le to zmogel ● ekspr. sam bog nebeški ve, kdaj bo to minilo se ne ve; vznes. nebeške luči zvezde ◊ rel. nebeški kruh posvečena hostija; nebeška Mati Kristusova mati nebéško prisl.: bilo je nebeško;
nebeško lepo igra na citre ♪
- nèbístven -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni bistven: nebistvene sestavine romana; nebistvena vprašanja / nebistvena razlika ♪
- nèblagoglásen -sna -o prid. (ȅ-ā) ki ni blagoglasen: neblagoglasni verzi; neblagoglasna beseda ♪
23.726 23.751 23.776 23.801 23.826 23.851 23.876 23.901 23.926 23.951 
