Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (23.826-23.850)


  1.      navlàšč  tudi návlašč prisl. (ȁ; ȃ) zastar. nalašč: navlašč mu je knjigo obrnil narobe ♪
  2.      navláženost  tudi navlažênost -i ž (ȃ; é) značilnost, stanje navlaženega: navlaženost zemlje ♪
  3.      navojskováti se  -újem se dov. (á ȗ) ekspr. v vojskovanju doseči veliko, preveliko mero: navojskovali so se ♪
  4.      navolíti se  -vólim se dov. (ȋ ọ́) nar. vzhodno naveličati se: navolila se ga je / otroci so se že navolili svojih igrač ♪
  5.      navoščíti  in navóščiti -im dov. (ȋ ọ́) namazati z voskom: navoščiti ključ; navoščiti tla ♪
  6.      navpíčnost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost navpičnega: navpičnost ravnine, stene ♪
  7.      navrískati se  -am se dov., tudi navriskájte se; tudi navriskála se (í) zadovoljiti svojo potrebo, željo po vriskanju: otroci so se navriskali ♪
  8.      navsezádnje  prisl. (ȃ) ekspr. 1. nazadnje: po dolgem omahovanju se je navsezadnje odločil; tako dolgo ji je razlagal, da je navsezadnje razumela / zapravil je denar in navsezadnje še hišo / kar je storil, navsezadnje ni nič slabega / v medmetni rabi navsezadnje, kaj mi je mar za ljudi izraža malomarno zavrnitev 2. izraža omejevanje: navsezadnje tudi on ni brez napak; upoštevati je treba politične, gospodarske in navsezadnje tudi kulturne razmere ● ekspr. navsezadnje bo že povsod videl strahove izraža omalovaževanje ♪
  9.      navsezgódaj  prisl. (ọ̑) ekspr. izraža, da se dejanje dogaja zelo zgodaj zjutraj: jutri bom navsezgodaj odšel; odpeljali so se že navsezgodaj / drugi dan navsezgodaj je bil že na poti ♪
  10.      navšév  prisl. (ẹ̑) nar. postrani, poševno: navšev postavljena miza ♪
  11.      navštríc  prisl. (ȋ) nar. vštric: na sejmišču je s sosedom privezal vole navštric ♪
  12.      navšvíc  prisl. (ȋ) star. postrani navzgor: brki mu štrlijo navšvic ♪
  13.      navzémati se  -am se nedov. (ẹ̑) z rodilnikom prihajati v stanje, ko postane osebek bogatejši za kako lastnost: živila se ob neustreznem skladiščenju rada navzemajo neprijetnih vonjev / navzemati se globokih čustev; tam so se navzemali tujega duha; tudi on se je navzemal njihove razburjenosti navzémati knjiž. postajati bogatejši za kako lastnost; dobivati: stvar navzema novo obliko / njegova bolezen navzema trajen značaj ♪
  14.      navzéti se  -vzámem se dov., navzêmi se navzemíte se; navzél se; nam. navzét se in navzèt se (ẹ́ á) z rodilnikom priti v stanje, ko postane osebek bogatejši za kako lastnost: les se je navzel vlage; mleko se je navzelo neprijetnega duha / voda se navzame različnih soli / navzeti se delavnosti, kljubovalnosti, novih nazorov; prijatelji so se navzeli njegovega mišljenja; kmalu so se navzeli njene dobre volje navzéti knjiž. postati bogatejši za kako lastnost; dobiti: načrt je navzel konkretno obliko / njene oči so navzele dobrohoten videz ♪
  15.      navzkrížnost  -i ž (ȋ) značilnost navzkrižnega: navzkrižnost mnenj / razdor med njima je v zvezi z navzkrižnostjo njunih let / ekspr. v tej družini prihaja pogosto do navzkrižnosti prepirov, sporov ♪
  16.      navzóčnost  -i ž (ọ́) dejstvo, da je kdo navzoč: učiteljeva navzočnost jih je motila; ugotoviti navzočnost na seji; duhovna, materialna navzočnost / zaslišati obdolženca ob navzočnosti priče / publ. čuti se vojaška navzočnost velesil na tem področju / potrditi navzočnost mikrobov ∙ ekspr. vsako leto enkrat jih počasti s svojo navzočnostjo jih obišče, pride k njim ♪
  17.      nazabávati se  -am se dov. (ȃ) zadovoljiti svojo potrebo, željo po zabavi: ob gledanju predstave so se nazabavali ♪
  18.      nazadnjáški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na nazadnjake: ima nazadnjaške nazore o vzgoji; nazadnjaške ideje; nazadnjaška miselnost / nazadnjaška stranka / boj med naprednimi in nazadnjaškimi silami ♦ biol. nazadnjaški razvoj razvoj, pri katerem postane ustroj telesa zaradi posebnega načina življenja bolj preprost, kot je bil pri prednikih ♪
  19.      nazadnjáštvo  -a s (ȃ) ekspr. nazadnjaška miselnost: boriti se proti nazadnjaštvu; kulturno, politično nazadnjaštvo / knjiž. liberalizem in nazadnjaštvo desničarstvo, konservativizem ♪
  20.      nazájšnji  -a -e prid. (ā) knjiž. usmerjen nazaj: nazajšnja hoja ♦ avt. nazajšnje ogledalo vzvratno ogledalo ♪
  21.      nazajtrkováti se  -újem se dov. (á ȗ) najesti se pri zajtrku: ni se še nazajtrkoval ♪
  22.      nazarénski  -a -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na nazarence ali nazarenstvo: nazarenska slikarska smer / kompozicija je narisana v nazarenskem slogu 2. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: pes se je z nazarenskim laježem zagnal vanj; nazarenska vročina 3. v medmetni rabi, kot zapostavljeni prilastek izraža podkrepitev, poudarek: pokora nazarenska, še v grob me boš spravil nazarénsko prisl.: nazarensko jokati, trpeti; nazarensko bogat človek; biti nazarensko srečen ♪
  23.      nazarénstvo  -a s (ẹ̑) um. religiozna umetnostna smer v nemškem slikarstvu v začetku 19. stoletja, ki ima za vzor umetnike zgodnje renesanse: epigoni, predstavniki nazarenstva ♪
  24.      nazébsti  -zébem dov., nam. nazébst in nazèbst; nazébljen tudi nazében (ẹ́) nekoliko pozebsti: magnolija je nazebla / noge so jim nazeble / v vlažnem vremenu smo nazebli smo se nekoliko prehladili nazébel -bla -o: nazeble noge ♪
  25.      nazobáti se  -zóbljem se tudi nazóbati se -am se in -zóbljem se dov. (á ọ́; ọ̄) zadovoljiti svojo potrebo, željo po hrani, zobanju: kokoši so se že nazobale // nav. ekspr. najesti se, navadno česa drobnega: nazobati se češenj, grozdja ● pog., ekspr. v krčmi sta se ga nazobala sta se napila (alkoholne pijače) ♪

   23.701 23.726 23.751 23.776 23.801 23.826 23.851 23.876 23.901 23.926  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA