Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
S (2.351-2.375) 
- sivéti -ím nedov. (ẹ́ í) postajati siv: lasje mu sivijo / nebo sivi / njegov obraz je sivel, ko je tako govoril / mož že začenja siveti // knjiž. sivo se odražati, kazati: v daljavi sivijo gore sivèč -éča -e: siveči lasje; siveča brada ♪
- sivíca -e ž (í) petr. sivkasto zelena glina s piritom ♪
- sivína -e ž (í) 1. lastnost sivega, siva barva: sivina neba, oči / sivina jesenskih, zimskih dni / ekspr. sivina življenja / ekspr. sivina misli 2. kar je sivo sploh: lasje so že pomešani s sivino / oblečen je bil v sivino v sivo obleko ♦ anat. siva živčna snov v osrednjem živčevju ♪
- sivíti -ím nedov. (ȋ í) knjiž. delati kaj sivo: megla sivi dan / otroci mu sivijo lase mu povzročajo velike skrbi sivíti se sivo se odražati, kazati: na severni strani se sivijo gore ♪
- sívka -e ž (ȋ) 1. siva žival, navadno krava: sivka se pase na travniku; sivka in rjavka ♦ čeb. kranjska čebela; zool. divja raca sivkaste barve z modrikastim pasom preko kljuna, Aythya ferina 2. zelo dišeča divja ali gojena rastlina z dlakavimi listi in modrimi cveti v socvetjih: cvetoča sivka; šopi sivke / dati sivko med perilo; diši po sivki 3. bot. užitna goba s temno sivim klobukom in bledo rumenim betom; zimska kolobarnica: nabirati jurčke in sivke ♪
- sívkast -a -o prid. (ȋ) ki ni popolnoma siv: sivkast dim; sivkasti lasje; nebo je sivkasto; vodeno sivkast / perilo je še sivkasto, ker ni dobro oprano / sivkasta barva sívkasto prisl.: sivkasto bel ali sivkastobel obraz ♪
- sívkin -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na sivka 2: vijoličast sivkin cvet; sivkin vonj / čepica sivkine barve sivo vijoličaste barve; uporabljala je dišeče milo in sivkino vodo kolonjsko vodo s sivkinim oljem; sivkino olje eterično olje, pridobljeno iz sivkinih cvetov ♪
- sívko -a m (ȋ) ekspr. osel: naložiti sivku vreče ♪
- sívkov -a -o prid. (ȋ) sivkin: sivkovi cveti / sivkovo olje ♪
- sivo... 1 prvi del zloženk nanašajoč se na siv: sivodlak, sivolasec, sivorep ♪
- sivo... 2 prvi del zloženk, kakor sivolisast, sivorjav ipd., gl. siv ♪
- sivobrád in sivobràd -áda -o prid. (ȃ; ȁ á) ki ima sivo brado: star sivobrad mož ♪
- sivobrádec -dca m (ȃ) ekspr. kdor ima sivo brado: njen mož je šestdesetleten sivobradec ♪
- sivodlák in sivodlàk -áka -o prid. (ȃ; ȁ á) ki ima sivo dlako: sivodlak konj; sivodlaka miš ♪
- sivoglàv in sivogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ) ki ima sivo glavo: sivoglava mačka / sivoglav starček sivolas ◊ zool. sivoglava penica penica, katere petje je podobno klopotanju mlinskih koles, Sylvia curruca ♪
- sivolás in sivolàs -ása -o prid. (ȃ; ȁ á) ki ima sive lase: sivolas starček; je že sivolasa ♪
- sivolásec -sca m (ȃ) kdor ima sive lase: revno oblečen sivolasec; starec sivolasec ♪
- sivoók -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima sive oči: sivook deček ♪
- sivór -ja m (ọ̑) star. sivolas, navadno star moški: vrata mu je odprl dobrodušen sivor // siva žival, navadno volk: sivor je raztrgal ovco ♪
- sívost -i ž (í) lastnost sivega, siva barva: ugotavljati stopnjo sivosti / ekspr. sivost življenja ♪
- sivôta -e ž (ó) knjiž. sivina: sivota njenih las / sivota življenja ♪
- Sízifov -a -o prid. (ȋ) knjiž., v zvezi Sizifovo delo brezuspešno, neuresničljivo delo: odpravljanje takih napak je Sizifovo delo ♪
- sízifovski -a -o prid. (ȋ) knjiž. tak kot pri Sizifu: sizifovska vztrajnost / sizifovsko delo sízifovsko prisl.: sizifovsko se mučiti ♪
- sízifovstvo -a s (ȋ) knjiž. lastnost ali ravnanje človeka, ki opravlja brezuspešno, neuresničljivo delo: zavedal se je svojega sizifovstva / njihova dejavnost je sizifovstvo ♪
- sižé -ja m (ẹ̑) knjiž. snov, predmet umetniškega obravnavanja: siže tega filma je narodnoosvobodilni boj; ta resnična zgodba je služila kot siže mnogim romanom in dramam ♪
2.226 2.251 2.276 2.301 2.326 2.351 2.376 2.401 2.426 2.451 
