Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
S (23.401-23.425) 
- naravoslóvje -a s (ọ̑) naravoslovne vede: razvoj naravoslovja / fakulteta za naravoslovje in tehnologijo ♪
- naravoslóvski -a -o prid. (ọ̑) star. naravosloven: naravoslovsko raziskovanje / naravoslovske vede ♪
- naravovárstven -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na varstvo narave: naravovarstveni ukrepi / turistični in naravovarstveni delavci ♪
- naravoznánstven -a -o prid. (ȃ) naravosloven: naravoznanstvena dognanja / naravoznanstvene knjige ♪
- naravoznánstvo -a s (ȃ) naravoslovje: naravoznanstvo in tehnika ♪
- narcís -a m (ȋ) 1. bot. rastlina z dolgimi ozkimi listi in velikimi dišečimi, navadno belimi ali rumenimi cveti, Narcissus: beli, ozkolistni narcis; mnogocvetni narcis vrtna rastlina z manjšimi belimi ali rumenkastimi cveti v socvetju, Narcissus polyanthus 2. knjiž. moški, ki občuduje samega sebe, zlasti svojo lepoto: malomeščanski narcis / ekspr. pesnik ni bil nikoli egocentričen narcis ♪
- narcísa -e ž (ȋ) rastlina z dolgimi ozkimi listi in velikimi dišečimi, navadno belimi ali rumenimi cveti: trgati narcise; šopek narcis ♪
- narcísen -sna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na narciso: narcisni vonj / narcisna polja ♪
- narcisízem -zma m (ȋ) knjiž. občudovanje samega sebe, zlasti svoje lepote: opisovati narcisizem junaka / pisateljski narcisizem ♪
- narcisoíden -dna -o prid. (ȋ) knjiž. ki občuduje samega sebe, zlasti svojo lepoto: domišljav, narcisoiden moški; je egocentričen in narcisoiden / narcisoiden odnos do življenja ♪
- narcisoídnost -i ž (ȋ) knjiž. lastnost, značilnost človeka, ki občuduje samega sebe, zlasti svojo lepoto: za njeno zunanjo narcisoidnostjo se skriva egocentričnost / narcisoidnost gledališkega izraza ♪
- narcísovski -a -o prid. (ȋ) knjiž. tak, kot pri moškem, ki občuduje samega sebe, zlasti svojo lepoto: narcisovska domišljavost, zagledanost vase ♪
- narcístičen -čna -o prid. (í) knjiž. ki občuduje samega sebe, zlasti svojo lepoto: narcističen človek; narcistično bitje / narcistično čustvo ♪
- narečjeslóvje -a s (ọ̑) lingv. dialektologija: slovensko narečjeslovje ♪
- naréčnost -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost narečnega: tako naglašanje ima prizvok narečnosti ♪
- narédniški in náredniški -a -o prid. (ẹ̑; á) nanašajoč se na narednike: naredniški čin; naredniška uniforma / naredniški dril ♪
- narejênost -i ž (é) lastnost, značilnost narejenega: govoril je brez narejenosti; težko je reči, kje je meja med njegovo narejenostjo in pristnostjo; bil je nasprotnik vsake zlaganosti in narejenosti / narejenost vedenja ♪
- narepénčiti se -im se dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. zaradi vznemirjenja se postaviti v napeto, pokončno držo, našopiriti perje, naježiti dlako: maček, petelin se je narepenčil / ekspr. če mu je kdo kaj ukazal, se je narepenčil 2. ekspr. postati domišljav, prevzeten: kako se je narepenčil, gospodar bi rad postal ♪
- narežáti se -ím se dov., narêži se in naréži se; narêžal se in naréžal se (á í) slabš. nasmejati se: narežati se do solz ♪
- narís -a m (ȋ) 1. knjiž. risba, skica: na robu karte so bile opombe in naris naših položajev 2. geom. projekcija predmeta navadno na navpično ravnino: naris in tloris / mere so podane v narisu ♪
- narísati -ríšem dov. (ȋ) 1. s črtami upodobiti: narisati hišo, otroka; narisati na papir, tablo; lepo, realistično narisati; stala sta, kot bi ju kdo narisal zelo mirno // s črtami narediti: narisati diagram, razpredelnico ♦ geom. narisati krog, kvadrat načrtati 2. star. opisati, orisati: v romanu je narisal le nekatere izvirne značaje; tako so mi ga narisali znanci narísan -a -o: z ogljem narisana roka; shematično narisan diagram ♪
- narísek -ska m (ȋ) 1. redko risba, skica: besedilo dopolnjuje več nariskov 2. obrt. z znaki podan opis vzorca za kvačkanje, pletenje: primerjati narisek z izdelkom / kvačkati po narisku ♪
- narísen -sna -o prid. (ȋ) geom., v zvezi narisna ravnina navadno navpična projekcijska ravnina: narisna in tlorisna ravnina ♪
- narkománski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na narkomane: policija je odkrila narkomansko skupino / narkomanska brezbrižnost ♪
- narkománstvo -a s (ȃ) bolezenska sla po uživanju mamil: dolgotrajno uživanje mamil vodi v narkomanstvo / v članku pisec obravnava trgovino z mamili in narkomanstvo ♪
23.276 23.301 23.326 23.351 23.376 23.401 23.426 23.451 23.476 23.501