Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
S (23.389-23.413) 
- naraščáj -a m (ȃ) 1. knjiž. živalski potomci, mladiči: vzgojiti zdrav naraščaj; skrb za naraščaj / pasji naraščaj; plemenski naraščaj 2. šalj. otroci: ves dan se je podil z naraščajem po travniku ∙ ekspr. spet pričakuje naraščaj otroka 3. navadno s prilastkom mladi ljudje, ki se pripravljajo za določeno dejavnost, poklic: izobraževati, usposabljati naraščaj; igralski, obrtniški naraščaj; vzgoja učiteljskega naraščaja ♪
- naraščájnica -e ž (ȃ) ženska oblika od naraščajnik: nastop naraščajnic ♪
- naraščájnik -a m (ȃ) 1. star. mlad človek, ki se pripravlja za določeno dejavnost, poklic: v zavodu imajo nekaj nadarjenih naraščajnikov; gledališki, lovski naraščajnik 2. nekdaj kdor je vključen v telovadno društvo in je star do osemnajst let: nastop naraščajnikov ♪
- naráščanje -a s (á) glagolnik od naraščati: s strahom opazujejo naraščanje reke / naraščanje in upadanje rojstev, smrtnih žrtev / naglo naraščanje prometa / naraščanje industrijske proizvodnje ♪
- naráščati -am nedov. (á) 1. postajati večji po a) obsegu: oteklina narašča / mesta naraščajo, vasi pa se praznijo b) številu: prometne nesreče naraščajo; prebivalstvo na svetu naglo narašča / mladinsko prestopništvo narašča iz leta v leto 2. dosegati višjo stopnjo a) glede na intenzivnost, jakost: pritisk v kotlu že narašča; temperatura narašča / hrup, šum je naraščal in upadal / svetloba za grebenom je naraščala / napetost, negotovost, strah narašča; naš ugled v svetu narašča; zanimanje za pridelovanje sadja zadnja leta narašča / oblačnost narašča b) glede na količino: dohodki, dolgovi naraščajo; proizvodnja narašča c) glede na možni razpon: kvaliteta narašča; vrednost nepremičnin narašča / število zamujenih ur narašča ◊ lingv. raba besede narašča beseda se uporablja glede na kak sinonim čedalje pogosteje; mat. funkcija narašča z večanjem neodvisne spremenljivke se veča
tudi odvisna spremenljivka naráščati se nar. 1. jeziti se, razburjati se: najmanj je prizadet, pa se najbolj narašča / pes se je vse bolj naraščal (jezno) lajal 2. postavljati se, ponašati se: nikar se tako ne naraščaj pred nama; začel se je naraščati, češ naj le pride medved naraščajóč -a -e: prikrivali so svoj naraščajoči bes; naraščajoči mrak, strah; naraščajoča draginja; toži o naraščajoči gluhosti; naraščajoče potrebe, zahteve ♪
- naratívnost -i ž (ȋ) knjiž. pripovednost: v nekaterih pesmih prevladuje narativnost nad izpovedno dinamiko / pisateljeva narativnost ♪
- naravnánost -i ž (á) lastnost, stanje naravnanega: naravnanost aparata / naravnanost ure / raba narašča: takratna duhovna naravnanost; idejna in tematska naravnanost pisateljevega sveta / s skepso je prežeta celotna naravnanost njegove duševnosti ♪
- narávnost -i ž (á) lastnost, značilnost naravnega: dekoracija vzbuja vtis naravnosti / naravnost interpretacije / zanj sta značilni preprostost in naravnost ♪
- narávnost prisl. (á) 1. izraža gibanje ali položaj v ravni črti brez odmikanja: naravnost iztegnjena roka; na križišču peljite naravnost, ne na desno ne na levo / gledati, svetiti naravnost v oči // izraža gibanje ali smer po najkrajši poti in brez postankov: iti naravnost domov / ekspr. drveti naravnost v pogubo; stopati naravnost proti cilju // neposredno, direktno: blago dobiva naravnost iz tovarne; pošlji ga naravnost k zdravniku / ekspr. ni mu treba kar naravnost verjeti brez pomišljanja 2. nav. ekspr. brez prikrivanja, odkrito: spregovori z njim naravnost; vprašaj naravnost, zakaj ne mara priti; kar naravnost povej, da se bojiš / naravnost nas v govoru ni imenoval; tega naravnost ne trdim 3. izraža odsotnost kakršnekoli omejitve: otrok je priletel naravnost pod kolesa; zadel ga je naravnost v oko // pog., ekspr. poudarja trditev: bil si naravnost imeniten; to bi bila
naravnost sramota // poudarja intenzivnost dejanja; kar: začeli so ga naravnost sovražiti ● redko ni bila naravnost bolna, zdrava pa tudi ne ravno ♪
- narávnosten -tna -o prid. (á) zastar. 1. neposreden, direkten: naravnosten dotik / imeti naravnostne dokaze / mož je bil naravnosten, odkrit 2. ki vodi naravnost: iti po naravnostni poti ♪
- naravoslóvec -vca m (ọ̑) strokovnjak za naravoslovje: raziskovanja naravoslovcev ♪
- naravoslóven -vna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na proučevanje narave: naravoslovno raziskovanje / naravoslovne vede; naravoslovna znanost ♪
- naravoslóvje -a s (ọ̑) naravoslovne vede: razvoj naravoslovja / fakulteta za naravoslovje in tehnologijo ♪
- naravoslóvski -a -o prid. (ọ̑) star. naravosloven: naravoslovsko raziskovanje / naravoslovske vede ♪
- naravovárstven -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na varstvo narave: naravovarstveni ukrepi / turistični in naravovarstveni delavci ♪
- naravoznánstven -a -o prid. (ȃ) naravosloven: naravoznanstvena dognanja / naravoznanstvene knjige ♪
- naravoznánstvo -a s (ȃ) naravoslovje: naravoznanstvo in tehnika ♪
- narcís -a m (ȋ) 1. bot. rastlina z dolgimi ozkimi listi in velikimi dišečimi, navadno belimi ali rumenimi cveti, Narcissus: beli, ozkolistni narcis; mnogocvetni narcis vrtna rastlina z manjšimi belimi ali rumenkastimi cveti v socvetju, Narcissus polyanthus 2. knjiž. moški, ki občuduje samega sebe, zlasti svojo lepoto: malomeščanski narcis / ekspr. pesnik ni bil nikoli egocentričen narcis ♪
- narcísa -e ž (ȋ) rastlina z dolgimi ozkimi listi in velikimi dišečimi, navadno belimi ali rumenimi cveti: trgati narcise; šopek narcis ♪
- narcísen -sna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na narciso: narcisni vonj / narcisna polja ♪
- narcisízem -zma m (ȋ) knjiž. občudovanje samega sebe, zlasti svoje lepote: opisovati narcisizem junaka / pisateljski narcisizem ♪
- narcisoíden -dna -o prid. (ȋ) knjiž. ki občuduje samega sebe, zlasti svojo lepoto: domišljav, narcisoiden moški; je egocentričen in narcisoiden / narcisoiden odnos do življenja ♪
- narcisoídnost -i ž (ȋ) knjiž. lastnost, značilnost človeka, ki občuduje samega sebe, zlasti svojo lepoto: za njeno zunanjo narcisoidnostjo se skriva egocentričnost / narcisoidnost gledališkega izraza ♪
- narcísovski -a -o prid. (ȋ) knjiž. tak, kot pri moškem, ki občuduje samega sebe, zlasti svojo lepoto: narcisovska domišljavost, zagledanost vase ♪
- narcístičen -čna -o prid. (í) knjiž. ki občuduje samega sebe, zlasti svojo lepoto: narcističen človek; narcistično bitje / narcistično čustvo ♪
23.264 23.289 23.314 23.339 23.364 23.389 23.414 23.439 23.464 23.489