Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (23.339-23.363)



  1.      naplésati se  in naplesáti se -pléšem se dov. (ẹ́ á ẹ́) zadovoljiti svojo potrebo, željo po plesu: v družbi se je naplesala in naveselila
  2.      napléskati  -am dov. (ẹ̑) narisati, napisati, navadno s čopičem: napleskati številke s črno barvo; napleskati rdečo zvezdo na zid napléskan -a -o: z velikimi črkami napleskan napis
  3.      naplêsti  -plêtem dov., naplêtel in naplétel naplêtla, stil. naplèl naplêla (é) 1. s pletenjem priti do določenega števila pletenih izdelkov: napletla je dve jopici, kapo in šal; naplesti za vso družino; letos je veliko napletla / nogavico je napletla do stopala spletla / naplesti več vencev 2. ekspr. naskrivaj pripraviti, narediti komu, navadno kaj neprijetnega: napletel jim je že marsikaj hudega; ne vedo, kdo jim je to napletel // z oslabljenim pomenom narediti, da se uresniči, kar določa samostalnik: naplesti nove spletke; ni mogel razumeti, kako se mu je napletla ta nesreča / naplesti komu maščevanje 3. ekspr. reči, povedati, navadno kaj izmišljenega, neresničnega: nekaj mu je napletel o njem / v zvezi s tem je napletel še druge zgodbe / pogovor je napletel na bližajoči se praznik usmeril, obrnilekspr. znova jih je hotel naplesti prevarati, ukaniti 4. ekspr. natepsti, pretepsti: zelo so ga napletli; naplesti z bičem
  4.      naplôskati  -am dov. () ekspr. slišno, plosko natepsti: otroka je naploskal po zadnjici
  5.      napókati se  -am se dov. (ọ́ ọ̑) pog., ekspr. najesti se: napokati se mesa, žgancev; preveč sem se napokal
  6.      napóleonovski  tudi napoleónovski -a -o prid. (ọ̑; ọ̑) tak kot pri Napoleonu: napoleonovski značaj; napoleonovsko vedenje
  7.      napóleonski  tudi napoleónski -a -o prid. (ọ̑; ọ̑) nanašajoč se na Napoleona: napoleonski zakoni; napoleonska vladavina; napoleonske vojne / napoleonski značaj; napoleonske poteze
  8.      napolitánski  -a -o prid. () nanašajoč se na Napoli: napolitanske pesmi ♦ gastr. špageti na napolitanski način špageti z napolitansko omako; napolitanska omaka paradižnikova omaka, potresena s parmezanom
  9.      napónski  -a -o (ọ̑) pridevnik od napon: naponska moč
  10.      napórnost  -i ž (ọ́) lastnost, značilnost napornega: napornost nočne službe
  11.      napósled  tudi napôsled prisl. (ọ̑; ) knjiž. nazadnje: društvo je životarilo in naposled zamrlo / tukaj naposled ne gre za prekršek, ampak za nekaj hujšega
  12.      naposlúšati se  -am se, in naposlúšati se tudi naposlušáti se -am se dov. (ú; ú á ú) zadovoljiti svojo potrebo, željo po poslušanju: znal je tako zanimivo pripovedovati, da se ga niso mogli naposlušati / ekspr. zdaj smo se pa že naposlušali tvojega tarnanja naveličali poslušati
  13.      napósodo  in na pósodo prisl. (ọ̑) izraža izročitev v začasno uporabo z obveznostjo, da se to vrne: čoln, denar dobiti naposodo / iti k sosedom (prosit) naposodo / dati naposodo posoditi; vzeti naposodo izposoditi si
  14.      napošév  prisl. (ẹ̑) star. postrani, poševno: razpoka gre napošev čez steno; napošev odrezano blago; napošev padajoči žarki
  15.      napráskati  -am dov. (á) s praskanjem priti do določene količine česa: otrok je iz zidu napraskal nekaj kamenčkov / ekspr. le toliko denarja smo lahko napraskali dobili, zbraliekspr. učenec je nazadnje le napraskal nalogo napisal, sestavil
  16.      naprašênje  -a s (é) glagolnik od naprašiti: naprašenje sadnega drevja
  17.      naprašíti  -ím dov., naprášil ( í) narediti kaj posuto s prahom: z neprevidnim pometanjem je naprašila pohištvo; tkanine se pri uporabi naprašijo ali drugače umažejo / kokoši naprašimo s sredstvom proti mrčesu posujemo; lica si je nalahno naprašila s pudrom napudrala naprašèn -êna -o: naprašene knjige
  18.      naprednjáški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na naprednjake: naprednjaški nazori / naprednjaško mesto
  19.      naprednjáštvo  -a s () ekspr. napredna miselnost: naprednjaštvo je značilno za večino članov / slovensko naprednjaštvo naprednjaki
  20.      naprédnost  -i ž (ẹ̄) napredni nazori, napredna miselnost: zaradi svoje naprednosti je bil sprejet v komunistično partijo; naprednost mladine; naprednost v kulturi // lastnost, značilnost naprednega: naprednost določb, stališč
  21.      napréjščina  -e ž (ẹ̄) zastar. predujem, naplačilo: dati, dobiti naprejščino / naprejščina na plačo
  22.      napréjšnji  -a -e prid. (ẹ̄) knjiž. vnaprejšnji: naprejšnja določitev, odpoved; naprejšnje plačilo
  23.      naprêsti  -prêdem in naprésti -prédem dov., stil. naprèl naprêla in napréla (é; ẹ́) 1. s predenjem priti do določene količine preje: danes je le malo napredla; napresti vreteno preje // spresti: pajki so povsod napredli mreže; pren. dobro misel si napredel 2. ekspr., z dajalnikom povzročiti neprijetnosti, težave z neprimernim vedenjem ali ravnanjem: kolegi so mu napredli burko; pog. grdo mu jo je napredla
  24.      napréšati  -am dov. (ẹ́) pog. s stiskanjem priti do določene količine mošta: naprešati pet sodov vina; letos so veliko naprešali
  25.      napréženost  -i ž (ẹ̑) stanje napreženega: napreženost konj / ekspr. skrajna napreženost čustev

   23.214 23.239 23.264 23.289 23.314 23.339 23.364 23.389 23.414 23.439  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA