Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (23.239-23.263)



  1.      naletíšče  -a s (í) šport. del smučarske skakalnice od vrha do odskočišča; nalet, zaletišče: naletišče in doskočišče
  2.      nalezljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost nalezljivega: nalezljivost otroške paralize / nalezljivost smeha
  3.      naležáti se  -ím se dov. (á í) zadovoljiti svojo potrebo, željo po ležanju: med nalivom se je naležal in naspal / ekspr. malo razgibavanja ne škodi, naležali smo se že
  4.      nalístati  -am dov. () knjiž., redko narezati na lističe: nalistati jabolka, peso
  5.      nalíšpanka  -e ž () star. nalepotičena ženska: gosposka nališpanka
  6.      nalíšpanost  -i ž () star. lastnost nalepotičene ženske: nališpanost žensk / praznična nališpanost prostorov
  7.      nalíšpati  -am dov. () zastar. okrasiti, olepšati: konje so nališpali s pisanimi trakovi / svoj govor je zelo nališpal nalíšpati se raba peša olepšati se, nalepotičiti se: nališpala se je za ples nalíšpan -a -o: nališpane ženske; praznično nališpana
  8.      nalízati se  tudi nalizáti se -lížem se dov. (í á í) 1. zadovoljiti svojo potrebo, željo po lizanju česa, navadno sladkega: nalizati se medu, sladoleda 2. slabš. zadovoljiti svojo potrebo, željo po poljubljanju: ali se nista še nalizala / dolgo se nista mogli nalizati in najokati nehati poljubljati
  9.      naljubíti se  in naljúbiti se -im se dov. ( ū) zadovoljiti svojo potrebo, željo po ljubezni, navadno spolni: ob karnevalu so se napili, naplesali in naljubili; ni se utegnil naljubiti s svojo zaročenko / ko se je je naljubil, jo je zapustil
  10.      nalókati se  -am se dov. (ọ̄) slabš. napiti se: nalokati se mleka, vode; nalokali so se vina, žganja / pog. preveč se ga je nalokal ∙ slabš. še vedno se niso nalokali krvi niso nehali moriti, ubijati
  11.      nalómljenost  -i ž (ọ́) lastnost, značilnost nalomljenega: nalomljenost stebla / ekspr. ubitost in nalomljenost življenja
  12.      nalóščiti  -im dov. (ọ̄) dati površini lesk z mazanjem in drgnjenjem: naloščiti parket, škornje
  13.      nalúckati se  -am se dov. () pog., ekspr. napiti se (alkoholne pijače): preveč se je naluckal; od veselja se ga je naluckal
  14.      naluščíti  in nalúščiti -im dov. ( ú) z luščenjem priti do določene količine česa: naluščiti grah za juho
  15.      namastíti  -ím dov., namástil; namaščèn ( í) narediti kaj mastno: mastna koža namasti gladke površine // namazati z mastjo, maščobo: namastiti pekač; vijake je pred privijanjem namastil z oljem; roke si namasti večkrat na dan
  16.      namašíti  -ím dov., namášil ( í) slabš. spraviti v kaj: namašiti dračja v štedilnik / ljudi so namašili v živinske vagone so natlačili
  17.      namaškaráti  -ám dov.) ekspr. obleči v maškaro: otroka je namaškarala vsako leto; za pusta so se namaškarali // slabš. neprimerno, smešno obleči: otroka je na hitro namaškarala; zakaj si se tako namaškaral
  18.      namémbnost  -i ž (ẹ̄) publ. namenskost: spraševati po namembnosti; namembnost potovanja ♦ urb. namembnost lokala, zemljišča določitev namena lokalu, zemljišču glede na ustreznost, razmere
  19.      naménski  -a -o prid. (ẹ̑) ki je za točno določen namen: namenske raziskave / namenska zemljišča ♦ fin. namenski kredit, sklad; namensko varčevanje varčevanje za določeni namen, ki ga organizira navadno banka
  20.      naménskost  -i ž (ẹ̑) publ. lastnost, značilnost namenskega: spraševati po namenskosti in uporabnosti; namenskost umetniškega dela
  21.      namérnost  -i ž (ẹ̄) knjiž. lastnost, značilnost namernega: namernost dejanja je dokazana
  22.      namesíti  in namésiti -im dov., naméšen tudi namésen ( ẹ́) z mesenjem priti do določene količine česa, navadno testa: namesiti testa za pet potic; iz te moke se malo namesi
  23.      naméstek  -tka m (ẹ̑) star. nadomestilo: najti, poiskati si namestek / denarni namestek za kaj
  24.      namésten  -tna -o prid. (ẹ̑) star. ki je namestnik koga: namestni predstojnik samostana ∙ namestni učitelj nekdaj učitelj pripravnik, suplent // nadomesten: vojaška enota je poslala po namestne konje
  25.      namésti  -médem in -métem in namêsti -mêdem in -mêtem dov., stil. namèl naméla in namêla (ẹ́; é) z medenjem priti do določene količine masla: veliko je namedla / namesti maslo

   23.114 23.139 23.164 23.189 23.214 23.239 23.264 23.289 23.314 23.339  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA