Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (23.214-23.238)


  1.      naklépnost  -i ž (ẹ̑) jur. značilnost naklepnega: naklepnost tega kaznivega dejanja je dokazana ♪
  2.      nakléstiti  -im dov., nakléščen (ẹ́ ẹ̄) 1. s kleščenjem priti do določene količine česa, navadno vej: naklestiti kup vej / naklestili so smrečja za nastil 2. ekspr. natepsti, pretepsti: oče ga je spet naklestil; naklestiti s palico / partizani so naklestili sovražnikovo četo premagali ♪
  3.      nakléti se  -kólnem se [u̯n] dov., nakolníte se tudi nakólnite se; naklél se; nam. naklét se in naklèt se (ẹ́ ọ́) ekspr. zadovoljiti svojo potrebo, željo po preklinjanju: pošteno se je naklel / ko se je naklel, se je pomiril ♪
  4.      nakljúčnost  -i ž (ȗ) lastnost, značilnost naključnega: naključnost tega dejanja je očitna; moti me naključnost izbora, razporeditve; naključnost in zakonitost / njegov uspeh ni rezultat naključnosti naključja ♪
  5.      naklónjenost  -i ž (ọ́) 1. pozitiven odnos do koga: čutiti, izkazovati, uživati naklonjenost; pridobiti si naklonjenost občinstva, visoke osebnosti; obsipa ga z dokazi naklonjenosti / na novo gibanje gleda z vso naklonjenostjo novemu gibanju je naklonjen 2. redko nagnjenje: za noben poklic ne čuti posebne naklonjenosti / dedne bolezenske naklonjenosti ♪
  6.      naklónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na naklon 2: naklonska igla je kazala 90° ◊ geom. naklonski kot kot, ki ga oklepa dana premica ali ravnina z osnovno premico ali ravnino; lingv. naklonski glagol glagol, ki izraža odnos do drugega glagola ♪
  7.      nákolski  -a -o [u̯s] prid. (á) nar., v zvezi nakolski fižol fižol z ovijajočim se steblom; visoki fižol: nakolski fižol že cvete ♪
  8.      nakópati se  tudi nakopáti se -am se in -ljem se dov. (ọ́ á ọ́) zadovoljiti svojo potrebo, željo po kopanju: za danes sva se nakopala in naplavala ♪
  9.      nakopíčenost  -i ž (ȋ) značilnost nakopičenega: nakopičenost predmetov / nakopičenost dogodkov ga utruja ♪
  10.      nakosíti  -ím dov., nakósil (ȋ í) s košenjem priti do določene količine česa, navadno trave, detelje: nakositi voz detelje; letos so dosti nakosili / nakositi krme za živino nakošèn -êna -o: sveže nakošena detelja ♪
  11.      nakósiti se  -im se dov. (ọ́) najesti se pri kosilu: ustavili so se v gostilni in se nakosili ♪
  12.      nakosmatíti  -ím dov., nakosmátil (ȋ í) narediti kaj kosmato: blago so nakosmatili na obeh straneh; nakosmatiti usnje nakosmatèn -êna -o: nakosmatena tkanina ♪
  13.      nakošátiti  -im dov. (á ȃ) narediti kaj košato, bujno razraščeno: pes je jezno nakošatil rep nakošátiti se ekspr. opazno, pozornost vzbujajoče se obleči: poglej, kako se je nakošatila; pren. umetnost se je nakošatila z lažnim bliščem ♪
  14.      nakrásti  -krádem dov., stil. nakràl nakrála (á ȃ) s krajo priti do česa: nakradli so veliko dragocenosti, nakita ♪
  15.      nakresáti  -kréšem dov., nakrêši nakrešíte; nakrêsal (á ẹ́) ekspr. natepsti, pretepsti: oče te bo spet nakresal; nakresala ga je s polenom / nakresati sovražnika premagati nakresáti se napiti se (alkoholne pijače): nakresal se je žganja / pog. spet se ga je nakresal nakresán -a -o: nakresan človek; bili so že precej nakresani ♪
  16.      nakričáti se  -ím se dov. (á í) zadovoljiti svojo potrebo, željo po kričanju: v gozdu so se natekali in nakričali / ko se je nakričal, se je umiril ♪
  17.      nakríšpati  -am dov. (ȋ) nižje pog. natepsti, pretepsti: ne hodi k njemu, spet te bo nakrišpal; pošteno so ga nakrišpali ♪
  18.      nakrohotáti se  -ám se in -óčem se dov. (á ȃ, ọ́) ekspr. zadovoljiti svojo potrebo, željo po krohotanju: na zabavi so se pošteno nakrohotali ♪
  19.      nakrókati se  -am se dov. (ọ̑) ekspr. zadovoljiti svojo potrebo, željo po krokanju: ali se še niste nakrokali / za letos sva se nakrokala ♪
  20.      nakrušíti  in nakrúšiti -im, in nakrúšiti -im dov. (ȋ ú; ú ū) s krušenjem načeti, poškodovati: nakrušiti omet, zid; ob padcu se je lonec nakrušil ♪
  21.      nakvásiti  -im dov. (á ā) slabš. reči, povedati veliko vsebinsko praznega, nespametnega: kaj si mu spet nakvasil; nakvasiti neumnosti / nakvasili so jim, da so delo že opravili ♪
  22.      nakvíšku  prisl. (ȋ) star. kvišku, navzgor: plamen buhne nakvišku; roke, iztegnjene nakvišku ♪
  23.      nalàšč  tudi nálašč prisl. (ȁ; ȃ) 1. izraža, da se dejanje zgodi zaradi kljubovanja: nalašč mu nagaja; nalašč siliš v nevarnost; ekspr. ne grem, nalašč ne / ekspr. povprašal je po mojstru, pa ga kot nalašč ni 2. izraža, da se dejanje zgodi zaradi določenega namena: nalašč se je obrnil stran, da ne bi pozdravil; ne zameri, nisem se nalašč zadel; ekspr. soba je prav nalašč za vas pripravljena / temperaturo v jamah so ugotavljali z nalašč za to izdelanimi toplomeri / ekspr.: ta ženska je kakor nalašč zanj ustvarjena; kot nalašč si mi prišel na pot ● pog. daj mi pismo, da ne boš nalašč za to hodil na pošto samo zaradi tega ♪
  24.      nalésti se  -lézem se dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. dobiti (nalezljivo) bolezen: nalezel se je davice, ošpic / ekspr. pošteno sem se nalezel prehlada zelo sem se prehladil 2. ekspr. postati deležen česa, dobiti kaj: v gozdu se je nalezla klopov; mrčesa so se nalezli od vojakov 3. postati deležen stanja, lastnosti, kot ga določa samostalnik: nalesti se malodušnosti, panike; vsi so se nalezli njene dobre volje; drug od drugega so se nalezli sitnosti; sčasoma se je nalezla tudi njegovih slabosti / nalesti se tujih navad, tuje miselnosti ● ekspr. nalesti se dolgov (zelo) se zadolžiti; pog., ekspr. rada se ga naleze se opijani; ekspr. prepeva jim popevke, ki se jih je nalezel po svetu ki jih je slišal, se jih naučil nalésti nalesti se: nalesti bolezen / redko nalesti klope ♪
  25.      nalétati se  -am se dov., tudi naletájte se; tudi naletála se (ẹ́) pog. s tekanjem zadovoljiti svojo potrebo, željo po gibanju: na travniku so se otroci do sitega naletali ∙ ekspr. danes sem se pa naletal po uradih imel sem veliko opravkov po uradih ♪

   23.089 23.114 23.139 23.164 23.189 23.214 23.239 23.264 23.289 23.314  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA