Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
S (23.201-23.225) 
- nájstniški -a -o prid. (ā) nanašajoč se na najstnike: najstniško vedenje / najstniška leta ♪
- nájstništvo -a s (ā) publ. lastnosti ali ravnanje, značilno za najstnike: nekoliko me moti njegovo najstništvo ♪
- nájstvo -a s (ȃ) filoz. kar naj bo, kar naj bi bilo: bit in najstvo / estetsko, etično najstvo / njegovemu članku pripisuje vsa mogoča najstva hotenja, namene ♪
- najúžinati se -am se dov. (ú) nar. najesti se pri kosilu; nakositi se: najužinal sem se in napil ♪
- nakázniški -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na nakaznica 1: nakazniška brzojavka ♪
- nakáznost -i ž (ā) knjiž. skaženost, iznakaženost: prizadet je zaradi svoje nakaznosti / moralna nakaznost ♪
- nakáženost tudi nakažênost -i ž (ȃ; é) redko skaženost, iznakaženost: telesna nakaženost ♪
- nakíčenost -i ž (ȋ) ekspr. pretirana, neokusna okrašenost: ne mara nikakršne nakičenosti; nakičenost slike, stavbe ♪
- nakísati -am dov. (ȋ) narediti kaj kislo: raztopino nakisamo s kislino nakísati se 1. postati nekoliko kisel, kiselkast: mleko se je nakisalo 2. ekspr. najokati se: pusti jo, da se nakisa nakísan -a -o: nakisano mleko ♪
- nakísel -sla -o [ǝu̯] prid. (í) knjiž. nekoliko kisel, kiselkast: nakislo mleko ♪
- nakísniti -em dov. (í ȋ) postati nekoliko kisel, kiselkast: pustiti jagode, da nakisnejo; vino je nakisnilo ♪
- nakladalíšče -a s (í) kraj, prostor, kjer se naklada: ta kraj ni primeren za nakladališče / nakladališče lesa / postaja brez nakladališč ♪
- nakladíšče -a s (í) redko nakladališče: pristaniška nakladišča ♪
- naklépnost -i ž (ẹ̑) jur. značilnost naklepnega: naklepnost tega kaznivega dejanja je dokazana ♪
- nakléstiti -im dov., nakléščen (ẹ́ ẹ̄) 1. s kleščenjem priti do določene količine česa, navadno vej: naklestiti kup vej / naklestili so smrečja za nastil 2. ekspr. natepsti, pretepsti: oče ga je spet naklestil; naklestiti s palico / partizani so naklestili sovražnikovo četo premagali ♪
- nakléti se -kólnem se [u̯n] dov., nakolníte se tudi nakólnite se; naklél se; nam. naklét se in naklèt se (ẹ́ ọ́) ekspr. zadovoljiti svojo potrebo, željo po preklinjanju: pošteno se je naklel / ko se je naklel, se je pomiril ♪
- nakljúčnost -i ž (ȗ) lastnost, značilnost naključnega: naključnost tega dejanja je očitna; moti me naključnost izbora, razporeditve; naključnost in zakonitost / njegov uspeh ni rezultat naključnosti naključja ♪
- naklónjenost -i ž (ọ́) 1. pozitiven odnos do koga: čutiti, izkazovati, uživati naklonjenost; pridobiti si naklonjenost občinstva, visoke osebnosti; obsipa ga z dokazi naklonjenosti / na novo gibanje gleda z vso naklonjenostjo novemu gibanju je naklonjen 2. redko nagnjenje: za noben poklic ne čuti posebne naklonjenosti / dedne bolezenske naklonjenosti ♪
- naklónski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na naklon 2: naklonska igla je kazala 90° ◊ geom. naklonski kot kot, ki ga oklepa dana premica ali ravnina z osnovno premico ali ravnino; lingv. naklonski glagol glagol, ki izraža odnos do drugega glagola ♪
- nákolski -a -o [u̯s] prid. (á) nar., v zvezi nakolski fižol fižol z ovijajočim se steblom; visoki fižol: nakolski fižol že cvete ♪
- nakópati se tudi nakopáti se -am se in -ljem se dov. (ọ́ á ọ́) zadovoljiti svojo potrebo, željo po kopanju: za danes sva se nakopala in naplavala ♪
- nakopíčenost -i ž (ȋ) značilnost nakopičenega: nakopičenost predmetov / nakopičenost dogodkov ga utruja ♪
- nakosíti -ím dov., nakósil (ȋ í) s košenjem priti do določene količine česa, navadno trave, detelje: nakositi voz detelje; letos so dosti nakosili / nakositi krme za živino nakošèn -êna -o: sveže nakošena detelja ♪
- nakósiti se -im se dov. (ọ́) najesti se pri kosilu: ustavili so se v gostilni in se nakosili ♪
- nakosmatíti -ím dov., nakosmátil (ȋ í) narediti kaj kosmato: blago so nakosmatili na obeh straneh; nakosmatiti usnje nakosmatèn -êna -o: nakosmatena tkanina ♪
23.076 23.101 23.126 23.151 23.176 23.201 23.226 23.251 23.276 23.301 
