Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (22.839-22.863)


  1.      móvens  -a m (ọ̑) knjiž. pobuda, gibalo: kaj je glavni movens njegovega hotenja / movens strahotnega nasilja je bil predsednik ♪
  2.      mozaíčnost  -i ž (ȋ) knjiž. značilnost mozaičnega: mozaičnost romana ♪
  3.      mozóljast  -a -o prid. (ọ̑) 1. poln mozoljev: mozoljast obraz 2. podoben mozolju: mozoljast izpuščaj ♪
  4.      mozóljavost  -i ž (ọ̑) kožna bolezen z mozolji: dieta je pomagala proti mozoljavosti ♪
  5.      mozóljčast  -a -o prid. (ọ̑) poln mozoljčkov: mozoljčast obraz / mozoljčast človek ♪
  6.      možákarski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na možakarje: možakarski obraz; zdel se mu je že možakarski / možakarski značaj možákarsko prisl.: ustopil se je (po) možakarsko ♪
  7.      možátiti se  -im se nedov. (á ȃ) ekspr. 1. postajati možat: hitro sem zorel in se možatil 2. kazati se možatega: na dan odhoda se je zelo možatil ♪
  8.      možátost  -i ž (á) nav. ekspr. lastnost možatega človeka: bil je presenečen nad možatostjo svojega znanca; možatost in ponos ♪
  9.      móževski  -a -o prid. (ọ̑) redko moški: moževski ponos je premagal vsa druga čustva; ali je to moževska beseda / moževski stan ♪
  10.      možgánski  -a -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na možgane: možganski živci; popokalo mu je več možganskih žilic; možgansko tkivo / možganska poškodba; možgansko vnetje / možganska prostornina / možganski kirurg / operacija možganskega tumorja 2. publ. duševen, razumski: možganska sposobnost / možganski človek / možgansko delo / možganski kapital inteligenca, znanstveniki kot pomemben člen v družbenem razvoju; ekspr. možganski trust skupina ljudi, ki opravlja raziskovalno, svetovalno delo v kaki dejavnosti ◊ anat. možganski center ali možgansko središče del možganske skorje, ki ima določeno funkcijo; možganski ganglij skupek živčnih celic v možganih; možganski prekat votlina v možganih, napolnjena z možgansko tekočino; možganski privesek ali možganski podvesek hipofiza; možganska hemisfera ali možganska poluta polovica velikih ali malih možganov; možganska ovojnica; možganska skorja siva plast na površju velikih možganov z ganglijskimi celicami; možganska vijuga guba možganovine med dvema brazdama; možgansko-hrbtenjačna tekočina likvor; med. možganska kap naglo prenehanje delovanja možganov zaradi krvavitve ali zamašitve žil; možganska krvavitev izliv krvi v možgane iz pretrgane žile ♪
  11.      možíti se  -ím se nedov. (ȋ í) raba peša, v zvezi z osebo ženskega spola 1. poročati se: danes se moži / moži se na kmetijo 2. dov. poročiti se, omožiti se: rada bi se možila možíti ekspr. dajati, oddajati v zakon: moži edino hčer ♪
  12.      móžnarski  -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na možnar: možnarske salve / možnarska baterija nekdaj baterija, oborožena z možnarji ♪
  13.      móžnost  -i ž (ọ́) 1. kar se more uresničiti: za zdaj je to le možnost; nazor o možnosti objektivnega spoznanja / računa z možnostjo, da mu bo kdo pomagal / spremeniti možnost v resničnost 2. navadno s prilastkom kar je dano na izbiro za uresničitev česa: imam samo eno možnost; odločiti se za kako možnost; resnične, teoretične možnosti; imam več možnosti / iskati nove odtenke starih izraznih možnosti / omahovati med dvema možnostma // kar omogoča uresničitev česa: ustvarjene so nove, široke možnosti za razvoj; nima možnosti, da bi nadaljeval študij; materialne, zaposlitvene možnosti; slabe prodajne možnosti; enake možnosti šolanja 3. publ. zmožnost, sposobnost: to presega možnosti enega človeka; meje človeških možnosti; materialne možnosti ljudi; njegove ustvarjalne možnosti so velike / pomagal bom v okviru svojih možnosti ● ekspr. dežela neomejenih možnosti dežela, kjer je mogoče uresničiti načrte, želje; publ. iščem sobo, po možnosti v Šiški če je le mogoče ♪
  14.      móžnosten  -tna -o prid. (ọ́) knjiž. mogoč, možen, potencialen: pisatelj ima v vsaki dobi svoje dejansko in možnostno občinstvo ♪
  15.      mračnjáški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na mračnjake: mračnjaška gonja proti čemu / boj s konservativnimi in mračnjaškimi silami ♪
  16.      mračnjáštvo  -a s (ȃ) ekspr. miselnost, ki nasprotuje svobodi, napredku, kritičnemu mišljenju: boriti se proti mračnjaštvu; fevdalno, srednjeveško, versko mračnjaštvo; napovedati boj nazadnjaštvu in mračnjaštvu; fašistični teror in mračnjaštvo / idejno mračnjaštvo ♪
  17.      mráčnost  -i ž (á) lastnost, značilnost mračnega: mračnost in hladnost grajskih prostorov / z veselo novico mu je pregnal mračnost / ekspr. mračnost baladne vsebine ♪
  18.      mrakôbnost  -i ž (ó) nav. ekspr. lastnost, značilnost mrakobnega: jesenska mrakobnost / mrakobnost mu je izginila z obraza / mrakobnost srednjega veka ♪
  19.      mrakôtnost  -i ž (ó) lastnost, značilnost mrakotnega: mrakotnost prostorov / ekspr. mrakotnost obraza / ekspr. mrakotnost takratnih razmer ♪
  20.      mravljínčast  -a -o prid. (ȋ) v katerem se čuti otrplost in rahlo zbadanje: mravljinčasti prsti; roka postaja mravljinčasta mravljínčasto prisl.: srh mi je mravljinčasto spreletaval telo ♪
  21.      mravljínčavost  -i ž (ȋ) lastnost, stanje mravljinčastega: mravljinčavost prstov ♪
  22.      mravljíšče  -a s (í) 1. bivališče mravelj, navadno v obliki kupa: opazovati, razkopati mravljišče; igličasto mravljišče; znašati gradivo za mravljišče; tam je živahno kot na mravljišču; pren., ekspr. mravljišče slovničnih napak 2. ekspr. kraj, prostor, kjer je velika gneča: mesta postajajo mravljišča; človeško mravljišče; stanovanjsko mravljišče ♪
  23.      mrazíšče  -a s (í) meteor. globel z zelo veliko ohladitvijo ♪
  24.      mrcvárstvo  -a s (ȃ) knjiž., redko mrcvarjenje: jezikovno mrcvarstvo ♪
  25.      mŕčast  -a -o prid. (r̄) nanašajoč se na mrč: mrčasta megla / mrčasta prostranost ♪

   22.714 22.739 22.764 22.789 22.814 22.839 22.864 22.889 22.914 22.939  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA