Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (22.601-22.625)



  1.      mnogovŕstnost  -i ž () lastnost, značilnost mnogovrstnega: v reviji pogrešam mnogovrstnosti; mnogovrstnost opravkov / mnogovrstnost njegovega dela
  2.      mnogožénstvo  -a s (ẹ̑) zakon moža z več ženami hkrati: živeti v mnogoženstvu // spolno življenje moškega z več ženskami hkrati: obsojati mnogoženstvo
  3.      mnóštven  -a -o prid. (ọ̑) knjiž. množičen: mnoštveni pojavi / mnoštveni pomor ♦ ekon. mnoštvena proizvodnja množična proizvodnja mnóštveno prisl.: ljudje so se mnoštveno uprli okupatorju
  4.      mnóštvo  -a s (ọ̑) knjiž. razmeroma veliko število: mnoštvo ljudi; ukvarjal se je z mnoštvom problemov; slišal sem mnoštvo novih besed / mnoštvo hrane velika količina / to se je pojavilo v velikem mnoštvu v veliki množini // množica, ljudstvo: mnoštvo stoji nasproti veliki osebnosti
  5.      mnóžestven  -a -o prid. (ọ̑) zastar. množičen: množestvene aretacije, usmrtitve / množestveni predmeti
  6.      mnóžičnost  -i ž (ọ̑) lastnost, značilost množičnega: množičnost zimskega športa / prizadevati si za množičnost gibanja, organizacije / žival je škodljiva zaradi svoje množičnosti številnosti
  7.      množínski  -a -o prid. () nanašajoč se na množino: a) množinski orodnik; množinske končnice / množinski samostalnik samostalnik, ki ima samo množino b) množinski izdelek / redko množinsko preseljevanje množičnoekon. množinska proizvodnja proizvodnja, organizirana v velikem obsegu množínsko prisl.: kobilice se pojavljajo množinsko v velikih množinah
  8.      mobilizacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na mobilizacijo: mobilizacijski dan, razglas; mobilizacijske priprave; mobilizacijsko mesto / težko mobilizacijsko razpoloženje / časopis je premalo mobilizacijski; mobilizacijska vloga organizacije
  9.      mobilizátorski  -a -o prid. () nanašajoč se na mobilizatorje: organizacija je imela v političnem boju mobilizatorsko nalogo / mobilizatorski film, tisk
  10.      mobílnost  -i ž () 1. knjiž. gibljivost, premičnost: mobilnost dvigala / mobilnost bolnikov 2. soc. naraščanje ali upadanje količine ljudi v kaki dejavnosti, na določenem območju: omejiti mobilnost poklicev; selitvena, socialna mobilnost; mobilnost prebivalstva ♦ soc. horizontalna mobilnost mobilnost posameznikov ali skupin v istem družbenem sloju; vertikalna mobilnost mobilnost posmeznikov ali skupin iz enega družbenega sloja v drugega
  11.      močerádast  -a -o prid. (á) po lisah, barvi podoben močeradu: vojak v močeradasti pelerini
  12.      močeváti se  -újem se nedov.) knjiž., redko preizkušati se v moči: deček je ves dan skakal, se močeval in pel // bojevati se: tudi on se je tam mečeval in močeval zaradi tega
  13.      môčnost  tudi močnóst -i ž (ó; ọ̑) knjiž. moč: od močnosti trte je odvisno, koliko očes pustimo / svetloba srednje močnosti; močnost petja / skremžil se je bolj, kot ga je k temu silila močnost pijače
  14.      môčnosten  tudi močnósten -tna -o prid. (ó; ọ̑) nanašajoč se na močnost: močnostno petje ♦ elektr. močnostni ojačevalnik ojačevalnik, ki daje veliko izhodno moč; močnostna elektronka elektronka za veliko moč
  15.      močvárast  -a -o prid. () ekspr. močviren: močvarasta pokrajina / močvarasta megla močvirska / močvarasto okolje nemoralno, pokvarjeno
  16.      močvíriti se  -im se nedov.) postajati močviren: svet se je začel močviriti
  17.      močvírski  -a -o prid. () nanašajoč se na močvirje: močvirska megla, voda; močvirske ptice, rastline / močvirsko obrobje / poljud. (močvirska) mrzlica bolezen z občasnimi napadi mrzlice, strok. malarijabot. močvirska latovka latovka, ki uspeva na močvirnih travnikih, Poa palustris; močvirska logarica po močvirnih travnikih rastoča rastlina s tulipanu podobnimi visečimi cveti, Fritillaria meleagris; petr. močvirski plin plin, ki se izloča iz močvirnih tal, zlasti metan; vrtn. močvirska cipresa visoko parkovno drevo z iglami v dveh redeh, Taxodium distichum; zool. močvirski lunj ptica ujeda, ki živi v bližini močvirij, Circus pygargus; močvirska uharica
  18.      modálnost  -i ž () knjiž. način bivanja: ponižnost in ošabnost sta le dve modalnosti; modalnost, v kateri se nam kaj prikazuje ◊ filoz. stopnja zanesljivosti kake sodbe; lingv. odnos vsebine povedanega do resničnosti v pojmovanju govorečega
  19.      modelárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na modelarje ali modelarstvo: modelarski les, vosek; modelarsko orodje / modelarska delavnica / modelarska dejavnost / modelarski krožek; modelarski letalski šport; modelarsko tekmovanje
  20.      modelárstvo  -a s () izdelovanje in spuščanje modelov, zlasti letalskih: ukvarjati se z modelarstvom; razvoj modelarstva / knjiga o jadralnem, letalskem modelarstvu / brodarsko modelarstvo
  21.      moderníst  -a m () kdor sledi novi smeri, zlasti v umetnosti: pisatelj, skladatelj sodi med moderniste; pogumen modernist; modernist v filmu; arhitekt modernist / pog. v dnevno sobo bi rad obesil kakega modernista sliko takega slikarja // pripadnik slovenske moderne: četverica naših modernistov
  22.      modernístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na moderniste ali modernizem: modernistični pesniki, slikarji / modernistična drama, slika / modernistična smer
  23.      modêrnost  -i ž (é) lastnost, značilnost modernega: modernost filma, knjižne opreme, romana; modernost pohištva / zaradi modernosti ga publika ni tako hitro sprejela
  24.      modístinja  -e ž () redko modistka: lokal znane modistinje
  25.      modístka  -e ž () ženska, ki se poklicno ukvarja z izdelovanjem in prodajanjem ženskih klobukov, čepic: že kot otrok je želela postati modistka; lokal znane modistke

   22.476 22.501 22.526 22.551 22.576 22.601 22.626 22.651 22.676 22.701  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA