Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (22.414-22.438)



  1.      ministránt  in ministrànt -ánta m, im. mn. tudi ministrántje (ā á; á) v katoliški cerkvi kdor streže duhovniku pri obredih, strežnik: ministrant je pozvonil, maša se je začela; duhovnik in ministranti
  2.      ministrántovski  -a -o prid. (á) ministrantski: ministrantovska obleka
  3.      ministrántski  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na ministrante: ministrantska obleka / ministrantski zvonček
  4.      minístrica  -e ž (í) ženska oblika od minister: postala je ministrica za informacije // star. ministrova žena: minister in ministrica z otroki
  5.      ministríranje  -a s () glagolnik od ministrirati: učiti se ministriranja
  6.      ministrírati  -am nedov. () v katoliški cerkvi streči duhovniku pri obredih: kot deček je več let ministriral; ministrirati pri maši; pren., ekspr. misliš, da moraš pri vsaki stvari ti ministrirati
  7.      ministrovánje  -a s () glagolnik od ministrovati: odpovedati se ministrovanju; za časa njegovega ministrovanja
  8.      ministrováti  -újem nedov.) redko biti minister, opravljati ministrske posle: več let je ministroval v laburistični vladi
  9.      minístrski  -a -o prid. (í) nanašajoč se na ministre: ministrski odloki / ministrsko zasedanje / ministrski predsednik; ministrski svet v nekaterih državah najvišji upravno-politični organ, ki ga sestavljajo ministrski predsednik in ministri
  10.      minístrstvo  -a s () v nekaterih državah najvišji organ za določeno področje državne uprave: ministrstvo je imenovalo svojega predstavnika / pravosodno ministrstvo; ministrstvo za notranje, zunanje zadeve / sestanek je bil na ministrstvu za informacije
  11.      minljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost minljivega: minljivost lepega
  12.      minnesänger  tudi minezenger -ja [minezénger in minezênger] m (ẹ̄; ē) lit., v nemškem okolju, od 12. do 14. stoletja pesnik in pevec ljubezenskih pesmi, ki nastopa po plemiških dvorcih: pesmi trubadurjev in minnesängerjev
  13.      minometálski  -a -o prid. () nanašajoč se na minometalce: minometalska četa hud minometalski ogenj minometni ogenj
  14.      minonósec  -sca m (ọ̑) voj. vojna ladja za polaganje podvodnih min: minonosci in podmornice
  15.      minorítski  -a -o prid. () nanašajoč se na minorite: minoritski red / minoritska cerkev
  16.      mínski  -a -o prid. () nanašajoč se na mina1: minski drobec mu je odtrgal roko / minska eksplozija / minsko polje kraj, področje, kjer so položene, nastavljene mine / minska vrtina ♦ teh. minski detektor
  17.      mínstrel  -a m () lit., zlasti v angleškem okolju, v srednjem veku pesnik in pevec na plemiškem dvorcu, ki spremlja svoje pesmi z igranjem na glasbilo: trubadurji in minstreli
  18.      minucióznost  -i ž (ọ̑) knjiž. velika podrobnost, natančnost: minucioznost opisa / z vso minucioznostjo razčlenjuje vprašanje za vprašanjem
  19.      minúlost  -i ž (ú) knjiž. preteklost: minulost in sedanjost / zgodilo se je v nedavni minulosti / pozabiti hoče na svojo minulost
  20.      mínus  -a m () 1. mat. znak za odštevanje: minus in plus / znak minus / žarg. pazi na minuse // negativni predznak: postavi minus pred pet / predznak minus / neskl. plus deljeno z minus je minus ∙ žarg., šol. profesor je pri spraševanju delil same minuse je zapisoval minuse kot negativne ocene 2. pog. negativna, slaba stran: napadli so prvi, in to je velik minus za nas; pretehtati je treba vse minuse in pluse te zveze 3. pog. primanjkljaj, izguba: v plačilni bilanci imamo minus
  21.      mínus  neskl. pril. () 1. mat. izraža, da je število manjše od nič: minus pet [-5]; kvadratni koren iz minus ena 2. ki je na (merilni) lestvici pod ničlo: najnižje nočne temperature med minus pet in minus deset ● žarg., šol. dobil je minus štiri, redko štiri minus oceno, ki je bližje prav dobremu kot dobremufiz. očala z dioptrijo minus tri ki označuje kratkovidnost
  22.      mínus  prisl. () mat. izraža odštevanje; manj: pet minus tri je dve [5 — 3 = 2]; iks minus ipsilon ∙ žarg. računaj deset kil minus posoda zmanjšano za toliko, kolikor tehta posoda
  23.      minúskula  -e ž () 1. zgod. pisava, pri kateri vse črke niso enako visoke: rokopis, pisan v minuskuli / karolinška minuskula ki ima pravilne lepopisne črke in se je uporabljala od 9. do 12. stoletja 2. knjiž. mala črka: majuskule in minuskule
  24.      minúskulen  -lna -o prid. () nanašajoč se na minuskulo: minuskulni štirivrstični pisni sistem / minuskulna črka
  25.      miokardítis  -a m () med. vnetje srčne mišice: zdraviti miokarditis

   22.289 22.314 22.339 22.364 22.389 22.414 22.439 22.464 22.489 22.514  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA