Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (22.401-22.425)



  1.      mimos  gl. mim
  2.      mímski  -a -o prid. () nanašajoč se na mim: tečaj vodi mimski mojster / mimska igra
  3.      mineralóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na mineralogijo: geološka in mineraloška sestava naše zemlje / mineraloška zbirka / mineraloške raziskave
  4.      minêrski  -a -o prid. () nanašajoč se na minerje ali miniranje: minerski oddelek je bil vsako noč na progi / minerski tečaj / minersko kladivo, orodje
  5.      minéštra  -e ž (ẹ̑) gosta jed iz več vrst živil, zlasti zelenjave in testenin: jesti, kuhati mineštro; lonec mineštre
  6.      miniaturíst  -a m () um. umetnik, ki slika miniature: znan miniaturist in knjižni ilustrator / srednjeveški miniaturisti
  7.      miniaturístka  -e ž () ženska oblika od miniaturist: slikarke, ilustratorke in miniaturistke
  8.      mínibus  -a m () žarg. avtobus za prevoz manjšega števila oseb: podjetje ima svoj minibus
  9.      mínijast  -a -o prid. (í) po barvi podoben miniju: minijasta barva las mínijasto prisl.: minijasto goreči les
  10.      mínimaks  -a m () žarg. ročni gasilni aparat, zlasti nemške tovarne Minimax: gasiti z minimaksi
  11.      miníster  -tra m (í) v nekaterih državah visok državni funkcionar, odgovoren za določeno področje državne uprave: imenovati ministre; delegacijo vodi pooblaščeni minister / obrambni, poštni minister; minister za kulturo in prosveto
  12.      ministeriál  -a m () zgod., v fevdalizmu pripadnik višjega sloja nižjega plemstva, ki opravlja vojaško ali upravno službo pri višjem plemiču: zemljiško gospostvo je upravljal ministerial; ministeriali goriških škofov
  13.      ministeriálen  -lna -o prid. () zastar. ministrski: ministerialni odloki / govor je nadaljeval v ministerialnem slogu / ministerialni svetnik
  14.      ministránt  in ministrànt -ánta m, im. mn. tudi ministrántje (ā á; á) v katoliški cerkvi kdor streže duhovniku pri obredih, strežnik: ministrant je pozvonil, maša se je začela; duhovnik in ministranti
  15.      ministrántovski  -a -o prid. (á) ministrantski: ministrantovska obleka
  16.      ministrántski  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na ministrante: ministrantska obleka / ministrantski zvonček
  17.      minístrica  -e ž (í) ženska oblika od minister: postala je ministrica za informacije // star. ministrova žena: minister in ministrica z otroki
  18.      ministríranje  -a s () glagolnik od ministrirati: učiti se ministriranja
  19.      ministrírati  -am nedov. () v katoliški cerkvi streči duhovniku pri obredih: kot deček je več let ministriral; ministrirati pri maši; pren., ekspr. misliš, da moraš pri vsaki stvari ti ministrirati
  20.      ministrovánje  -a s () glagolnik od ministrovati: odpovedati se ministrovanju; za časa njegovega ministrovanja
  21.      ministrováti  -újem nedov.) redko biti minister, opravljati ministrske posle: več let je ministroval v laburistični vladi
  22.      minístrski  -a -o prid. (í) nanašajoč se na ministre: ministrski odloki / ministrsko zasedanje / ministrski predsednik; ministrski svet v nekaterih državah najvišji upravno-politični organ, ki ga sestavljajo ministrski predsednik in ministri
  23.      minístrstvo  -a s () v nekaterih državah najvišji organ za določeno področje državne uprave: ministrstvo je imenovalo svojega predstavnika / pravosodno ministrstvo; ministrstvo za notranje, zunanje zadeve / sestanek je bil na ministrstvu za informacije
  24.      minljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost minljivega: minljivost lepega
  25.      minnesänger  tudi minezenger -ja [minezénger in minezênger] m (ẹ̄; ē) lit., v nemškem okolju, od 12. do 14. stoletja pesnik in pevec ljubezenskih pesmi, ki nastopa po plemiških dvorcih: pesmi trubadurjev in minnesängerjev

   22.276 22.301 22.326 22.351 22.376 22.401 22.426 22.451 22.476 22.501  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA