Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
S (22.376-22.400) 
- milíčniški tudi míličniški -a -o prid. (ȋ; ȋ) nanašajoč se na miličnike ali milico: miličniška uniforma / miličniški avto; miličniška šola ♪
- milijonárski -a -o prid. (á) nanašajoč se na milijonarje: milijonarski sinovi / milijonarska družina ♪
- milijónski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na milijon: milijonske množice delovnih ljudi / milijonsko mesto / milijonska vsota; pridobiti si milijonsko premoženje ♪
- mílimétrski -a -o prid. (ȋ-ẹ̄) nanašajoč se na milimeter: milimetrska razdalja / milimetrska žica; 5-milimetrsko steklo / z milimetrsko natančnostjo ♦ papir. milimetrski papir papir z milimetrsko mrežo; milimetrska mreža mreža iz vodoravnih in navpičnih črt, med katerimi so milimetrske razdalje ♪
- mílisekúnda -e ž (ȋ-ȗ) fiz. enota za merjenje časa, tisočina sekunde: dražljaj traja osem milisekund ♪
- militaríst -a m (ȋ) pristaš militarizma: je izrazit militarist / politika nemških militaristov ♪
- militarístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na militarizem: militaristična miselnost / militaristična politika / militaristična država ♪
- miljéjnost -i ž (ẹ̑) knjiž. miljejske značilnosti: v svojih delih zna izoblikovati veliko drobne miljejnosti in poetičnosti / drama je iztrgana iz pristno slovenske miljejnosti ♪
- miljéjski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na milje: miljejski vplivi na otroka / miljejske značilnosti ♦ lit. miljejska drama ♪
- míljski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na miljo: miljska razdalja / miljski kamen v nekaterih deželah kamen ob cesti, železniški progi z označbo razdalje v miljah ♪
- milôbnost -i ž (ó) knjiž. lastnost, značilnost milobnega: milobnost značaja / mehkužna milobnost lirike ♪
- miloglásen -sna -o prid. (ā) zastar. blagoglasen: slovenščina je miloglasen jezik / bil je prijeten družabnik in miloglasen pevec ♪
- milosŕčen -čna -o prid. (ȓ) knjiž. dobrosrčen, usmiljen: milosrčni ljudje; ženica je zelo milosrčna / šalj. milosrčno poročilo o novi drami ♪
- milosŕčje -a s (ȓ) star. dobrosrčnost, usmiljenost: njegovo milosrčje ga je ganilo ♪
- milosŕčnost -i ž (ȓ) knjiž. dobrosrčnost, usmiljenost: njena ponižnost in milosrčnost mu zelo ugajata ♪
- mílost -i ž (ȋ) 1. nav. ekspr. dobrohoten, prizanesljiv odnos, zlasti visoke, vplivne osebe do podrejene: izkazovati, uživati milost; popolnoma je odvisen od šefove milosti / biti pri kom v milosti / star. Ferdinand, po milosti božji cesar Avstrije / kot vzklik milost božja, koliko jih je // kar je izraz tega odnosa: ne pričakuj posebnih milosti / star. carica ga je obsipala z milostmi z darovi, priznanji 2. nav. ekspr. usmiljenje, sočutje: pri teh ljudeh ne boš našel milosti / prosil je: milost, milost / sprejeli so jo iz milosti; živijo od njihove milosti dobrosrčnosti, darežljivosti 3. nekdaj naslov za fevdalnega gospoda: njegova milost je prišla na svojo graščino / kot nagovor vaša milost 4. rel. nadnaravni dar, ki je dan človeku za dosego zveličanja: prejeti milost; dana mu je bila posebna milost / prositi za milost spoznanja ● ekspr. našli so milost v njegovih
očeh z njimi je ravnal blago, prizanesljivo; usmilil se jih je; ekspr. obsoditi koga brez milosti neusmiljeno, neprizanesljivo; ekspr. vdati se na milost in nemilost brez pogojev, pridržkov; ekspr. biti na milost in nemilost izročen komu postati, biti od koga popolnoma odvisen; vznes. pesnik po milosti božji velik, nadarjen ◊ bot. božja milost zdravilna rastlina, ki raste na vlažnih bregovih in močvirnih travnikih, Gratiola officinalis ♪
- mílosten -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na milost: a) milostna sodba / iron. naklonil mu je milosten nasmešek b) bil je milosten z njim; gospa je zelo milostna c) milostna podoba / ob spominu na umrle Bog bodi milosten njegovi duši ◊ lov., voj. milostni strel, sunek strel, sunek, s katerim se skrajša trpljenje umirajočemu mílostno prisl.: milostno mu je dovolil oditi; milostno odzdraviti ♪
- milostínja -e ž (í) zastar. miloščina: dajati milostinjo ♪
- milostív -a -o prid. (ȋ í) zastar. usmiljen, prizanesljiv: nebo ti bodi milostivo / v vljudnostnem nagovoru, v meščanskem okolju milostiva gospa; sam.: hvala lepa, milostiva ♪
- milostljív -a -o prid. (ȋ í) star. usmiljen, prizanesljiv: bil je milostljiv vladar / milostljiva usoda / v vljudnostnem nagovoru, v meščanskem okolju milostljiva gospa / iron. naj mi milostljivi gospodje oprostijo zamudo; sam.: to je ukazala milostljiva ♪
- milostljívost -i ž (í) star. lastnost milostljivega človeka: njegova dobrota in milostljivost / ekspr. sit sem že tvoje milostljivosti ♪
- mílostnik -a m (ȋ) zastar. ljubljenec, varovanec, navadno kake visoke, vplivne osebe: dvorni, kraljičin milostnik ♪
- míloščina -e ž (ȋ) navadno v krščanskem okolju kar se dá iz usmiljenja, dobrote, zlasti beraču, revežu: dati, deliti, prositi miloščino; živeti od miloščine / ekspr. to je zame miloščina, ne pa plačilo ♪
- míloščinar -ja m (ȋ) 1. nekdaj duhovnik na dvoru cerkvenega ali posvetnega dostojanstvenika, ki skrbi za bogoslužje in dajanje miloščine: bil je cesarjev miloščinar in spovednik; škofov miloščinar 2. knjiž. kdor daje, deli miloščino: bil je velik miloščinar ♪
- mímezis -a m (ȋ) knjiž. posnemanje stvarnega sveta: njihovo temeljno načelo je mimezis / filmski mimezis ♪
22.251 22.276 22.301 22.326 22.351 22.376 22.401 22.426 22.451 22.476