Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (22.376-22.400)



  1.      milíčniški  tudi míličniški -a -o prid. (; ) nanašajoč se na miličnike ali milico: miličniška uniforma / miličniški avto; miličniška šola
  2.      milijonárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na milijonarje: milijonarski sinovi / milijonarska družina
  3.      milijónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na milijon: milijonske množice delovnih ljudi / milijonsko mesto / milijonska vsota; pridobiti si milijonsko premoženje
  4.      mílimétrski  -a -o prid. (-ẹ̄) nanašajoč se na milimeter: milimetrska razdalja / milimetrska žica; 5-milimetrsko steklo / z milimetrsko natančnostjo ♦ papir. milimetrski papir papir z milimetrsko mrežo; milimetrska mreža mreža iz vodoravnih in navpičnih črt, med katerimi so milimetrske razdalje
  5.      mílisekúnda  -e ž (-) fiz. enota za merjenje časa, tisočina sekunde: dražljaj traja osem milisekund
  6.      militaríst  -a m () pristaš militarizma: je izrazit militarist / politika nemških militaristov
  7.      militarístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na militarizem: militaristična miselnost / militaristična politika / militaristična država
  8.      miljéjnost  -i ž (ẹ̑) knjiž. miljejske značilnosti: v svojih delih zna izoblikovati veliko drobne miljejnosti in poetičnosti / drama je iztrgana iz pristno slovenske miljejnosti
  9.      miljéjski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na milje: miljejski vplivi na otroka / miljejske značilnosti ♦ lit. miljejska drama
  10.      míljski  -a -o prid. () nanašajoč se na miljo: miljska razdalja / miljski kamen v nekaterih deželah kamen ob cesti, železniški progi z označbo razdalje v miljah
  11.      milôbnost  -i ž (ó) knjiž. lastnost, značilnost milobnega: milobnost značaja / mehkužna milobnost lirike
  12.      miloglásen  -sna -o prid. (ā) zastar. blagoglasen: slovenščina je miloglasen jezik / bil je prijeten družabnik in miloglasen pevec
  13.      milosŕčen  -čna -o prid. () knjiž. dobrosrčen, usmiljen: milosrčni ljudje; ženica je zelo milosrčna / šalj. milosrčno poročilo o novi drami
  14.      milosŕčje  -a s () star. dobrosrčnost, usmiljenost: njegovo milosrčje ga je ganilo
  15.      milosŕčnost  -i ž () knjiž. dobrosrčnost, usmiljenost: njena ponižnost in milosrčnost mu zelo ugajata
  16.      mílost  -i ž () 1. nav. ekspr. dobrohoten, prizanesljiv odnos, zlasti visoke, vplivne osebe do podrejene: izkazovati, uživati milost; popolnoma je odvisen od šefove milosti / biti pri kom v milosti / star. Ferdinand, po milosti božji cesar Avstrije / kot vzklik milost božja, koliko jih je // kar je izraz tega odnosa: ne pričakuj posebnih milosti / star. carica ga je obsipala z milostmi z darovi, priznanji 2. nav. ekspr. usmiljenje, sočutje: pri teh ljudeh ne boš našel milosti / prosil je: milost, milost / sprejeli so jo iz milosti; živijo od njihove milosti dobrosrčnosti, darežljivosti 3. nekdaj naslov za fevdalnega gospoda: njegova milost je prišla na svojo graščino / kot nagovor vaša milost 4. rel. nadnaravni dar, ki je dan človeku za dosego zveličanja: prejeti milost; dana mu je bila posebna milost / prositi za milost spoznanja ● ekspr. našli so milost v njegovih očeh z njimi je ravnal blago, prizanesljivo; usmilil se jih je; ekspr. obsoditi koga brez milosti neusmiljeno, neprizanesljivo; ekspr. vdati se na milost in nemilost brez pogojev, pridržkov; ekspr. biti na milost in nemilost izročen komu postati, biti od koga popolnoma odvisen; vznes. pesnik po milosti božji velik, nadarjenbot. božja milost zdravilna rastlina, ki raste na vlažnih bregovih in močvirnih travnikih, Gratiola officinalis
  17.      mílosten  -tna -o prid. () nanašajoč se na milost: a) milostna sodba / iron. naklonil mu je milosten nasmešek b) bil je milosten z njim; gospa je zelo milostna c) milostna podoba / ob spominu na umrle Bog bodi milosten njegovi duši ◊ lov., voj. milostni strel, sunek strel, sunek, s katerim se skrajša trpljenje umirajočemu mílostno prisl.: milostno mu je dovolil oditi; milostno odzdraviti
  18.      milostínja  -e ž (í) zastar. miloščina: dajati milostinjo
  19.      milostív  -a -o prid. ( í) zastar. usmiljen, prizanesljiv: nebo ti bodi milostivo / v vljudnostnem nagovoru, v meščanskem okolju milostiva gospa; sam.: hvala lepa, milostiva
  20.      milostljív  -a -o prid. ( í) star. usmiljen, prizanesljiv: bil je milostljiv vladar / milostljiva usoda / v vljudnostnem nagovoru, v meščanskem okolju milostljiva gospa / iron. naj mi milostljivi gospodje oprostijo zamudo; sam.: to je ukazala milostljiva
  21.      milostljívost  -i ž (í) star. lastnost milostljivega človeka: njegova dobrota in milostljivost / ekspr. sit sem že tvoje milostljivosti
  22.      mílostnik  -a m () zastar. ljubljenec, varovanec, navadno kake visoke, vplivne osebe: dvorni, kraljičin milostnik
  23.      míloščina  -e ž () navadno v krščanskem okolju kar se dá iz usmiljenja, dobrote, zlasti beraču, revežu: dati, deliti, prositi miloščino; živeti od miloščine / ekspr. to je zame miloščina, ne pa plačilo
  24.      míloščinar  -ja m () 1. nekdaj duhovnik na dvoru cerkvenega ali posvetnega dostojanstvenika, ki skrbi za bogoslužje in dajanje miloščine: bil je cesarjev miloščinar in spovednik; škofov miloščinar 2. knjiž. kdor daje, deli miloščino: bil je velik miloščinar
  25.      mímezis  -a m () knjiž. posnemanje stvarnega sveta: njihovo temeljno načelo je mimezis / filmski mimezis

   22.251 22.276 22.301 22.326 22.351 22.376 22.401 22.426 22.451 22.476  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA