Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
S (22.176-22.200) 
- merjáščev -a -o (á) pridevnik od merjasec: merjaščevi čekani ♪
- merkantilíst -a m (ȋ) pristaš merkantilizma: fiziokrati in merkantilisti ♪
- merkantilístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na merkantiliste ali merkantilizem: merkantilistična politika; merkantilistična načela ♪
- merljívost -i ž (í) lastnost, značilnost merljivega: merljivost pojavov ♪
- meroizkúsen -sna -o prid. (ȗ) zastar., navadno v zvezi meroizkusni urad urad za kontrolo meril: uslužbenec meroizkusnega urada ♪
- meroslóvje -a s (ọ̑) redko nauk o merah; metrologija ♪
- merosóden -dna -o prid. (ọ́) zastar., navadno v zvezi merosodni urad urad za kontrolo meril: pooblastila merosodnega urada ♪
- mérski -a -o prid. (ẹ̄) 1. nanašajoč se na mero: uporabljajo se različni merski sistemi / kilogram, meter in druge merske enote ♦ mat. mersko število število, ki izraža, kolikokrat je merjena količina večja od merske enote 2. redko merilen: merske priprave / merske metode ♪
- mesalína -e ž (ȋ) knjiž., ekspr. zlobna, razuzdana ženska: postala je prava mesalina ♪
- mesár -ja m (á) 1. kdor se poklicno ukvarja s klanjem živali, izdelovanjem mesnih izdelkov: mesar je prašiča zaklal in naredil klobase; izučiti se za mesarja; kupiti pri mesarju / mesar sekač 2. ekspr., navadno v povedni rabi kdor brezobzirno, grobo dela, ravna: ta zobozdravnik je pravi mesar ♪
- mesaríca -e ž (í) 1. mesarska sekira: sekati meso z mesarico; ostra, težka mesarica 2. star. mesarjeva žena: stara mesarica je umrla ♪
- mesaríja -e ž (ȋ) 1. mesnica: klobase in gnjat je kupil v mesariji 2. redko mesarska obrt: ukvarjal se je z mesarijo 3. knjiž., redko mesarjenje: grozovita mesarija se je nadaljevala še ves dan ♪
- mesáriti -im nedov. (á ȃ) 1. ekspr. povzročati komu hude rane, poškodbe, navadno z rezilom, konico: podivjani vojaki so ujetnike grozovito mesarili; mesarili so ga z nožem in mu nasipali v rane soli / zobozdravnik mi je spet mesaril po ustih / volk je mesaril konja trgal na kose // množično ubijati, moriti, navadno divje, surovo: naj sovražna vojska še tako krvavo mesari, z njo je konec / granate so strašno mesarile med konjenico; medved, volk mesari med ovcami 2. ekspr. očitati napake, pomanjkljivosti, kritizirati: kritiki knjigo neusmiljeno mesarijo / mesarijo ga po časopisih 3. ukvarjati se s klanjem živali, izdelavo mesnih izdelkov: v tem kraju že dolgo mesarijo / pozimi je mesaril in zaslužil precej klobas ● žarg., šol. učitelj je celo uro mesaril veliko spraševal in zelo strogo, slabo ocenjeval ♪
- mesárjenje -a s (á) glagolnik od mesariti: smrt je ujetnike rešila nadaljnjega mesarjenja; mesarjenje samega sebe / sprva enakopraven boj se je spremenil v pravo mesarjenje ♪
- mesárski -a -o prid. (á) 1. nanašajoč se na mesarje ali mesarstvo: mesarski čok; mesarski nož; mesarska sekira / mesarski pomočnik, vajenec / vname se strašni boj, ne boj, mesarsko klanje (F. Prešeren) 2. ekspr. debel, močen: skrčil je svoje kratke mesarske prste ◊ zool. mesarska muha velika muha, ki leže jajčeca v meso, Sarcophaga carnaria ♪
- mesárstvo -a s (ȃ) 1. mesarska obrt: ukvarjati se z mesarstvom; razvoj mesarstva / opustil je mesarstvo opravljanje mesarskega poklica 2. knjiž., redko mesarjenje: kljub mesarstvu, ki so ga povzročale med njimi granate, so drveli naprej / pijan krvi se je vrgel v še hujše mesarstvo ♪
- mescè -à in mêsce -a s (ȅ ȁ; ē) ekspr. manjšalnica od meso: pili so vince in jedli mesce; okusno zajčje mesce ♪
- mésec -a tudi -sca m (ẹ̑) 1. navadno s prilastkom čas tridesetih, enaintridesetih dni, ki se označujejo z vrstilnimi števniki: našteti mesece; navedite mesec in leto dogodka; pomladni, zimski meseci; imena mesecev; prvi, zadnji dan v mesecu; proizvodnja v prvih mesecih letošnjega leta / še isti mesec je umrl; delo bo končano prihodnji mesec; vsak mesec ji pošilja denar; koliko zaslužiš na mesec; ob koncu meseca; bilo je (meseca) aprila; (meseca) novembra, star. novembra meseca je zapadel sneg / pri datiranju 10. tega meseca [t. m.] / koledarski mesec // s prilastkom ta čas glede na kako značilnost, dejavnost: avgust je mesec dopustov / mesec knjige v katerem se posebno skrbi za reklamo, prodajo knjig 2. navadno s števnikom čas tridesetih dni: trije meseci so minili, odkar je odšel / dela bodo trajala še nekaj mesecev; doma je ostal pet mesecev; vrne se čez dva meseca; najeti sobo za tri
mesece; star. denar ji vrne ob mesecu čez en mesec; po treh mesecih ga je tožil; pred dobrim mesecem sta bila še skupaj; že mesec dni ga ni že trideset dni; nekaj mesecev pred smrtjo je izvedel resnico; po preteku dveh mesecev; danes mesec čez trideset dni / petnajst mesecev zapora // s števnikom ta čas za označevanje starosti česa: star je osem mesecev; z desetimi meseci je shodil ko je bil star deset mesecev 3. nebesno telo, ki kroži okoli zemlje: raziskovati mesec; poleti na mesec // to nebesno telo glede na osvetljenost: mesec sveti, vzide, zaide, ekspr. plava po jasnem nebu; svetli, pesn. bledi mesec / kadar je mesec, sedi pred hišo kadar sije, sveti mesec / nar.: mladi mesec mlaj; stari mesec zadnji krajec ● poljud. mesec ga nosi je mesečnik; pog. dobiti pet mesecev (zapora) biti obsojen na pet mesecev (zapora); pog. bila je v sedmem mesecu (nosečnosti) bila je noseča več kot šest in manj kot sedem mesecev; ekspr. pogajanja se
lahko vlečejo mesece in mesece zelo dolgo ◊ astr. Lunin mesec čas, ki ga porabi Luna, da enkrat obkroži Zemljo; siderski ali zvezdni mesec čas, ki ga porabi Luna, da se spet vrne med iste zvezde; sinodski mesec čas med dvema zaporednima istovrstnima Luninima menama ♪
- méseček -čka m (ẹ̑) 1. ekspr. manjšalnica od mesec 3: meseček in zvezdice 2. bot. rastlina s svetlo ali oranžno rumenimi cveti v koških; ognjič: natrgala je nekaj mesečkov / v vrtu je poleg lilij rasel meseček ♪
- mésečen -čna -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na mesec: a) mesečno povprečje / mesečno poročilo je oddano / mesečna naročnina; mesečna plača; kupiti mesečno vozovnico vozovnico, ki velja za eno osebo en mesec na določeni progi z navadno neomejenim številom voženj b) mesečna noč / mesečna svetloba 2. ki ponoči v trdnem spanju hodi, kaj dela, ne da bi se tega pozneje spominjal: mesečnega človeka ne smete prestrašiti; biti mesečen; taval je po sobi, kot bi bil mesečen ∙ ekspr. ah, on je večkrat mesečen večkrat ne vidi, se ne zaveda resničnega stanja, resničnosti 3. navadno v zvezi mesečna čišča, mesečno perilo vsak mesec ponavljajoče se krvavenje iz maternice: imeti mesečno čiščo, mesečno perilo / mesečna kri mésečno prisl.: koliko zaslužite mesečno; zdravnik prihaja dvakrat mesečno / v povedni rabi bilo je mesečno; sam.: pog. si že kupil mesečno mesečno vozovnico ♪
- mésečev tudi méščev -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na mesec 3: mesečeva površina; mesečeva svetloba / mesečev srp lunin srp ♦ navt. mesečev dan čas, ki ga porabi luna na svoji navidezni poti, da se spet vrne na določen poldnevnik; teh. mesečev modul lunarni modul ♪
- mesečína -e ž (í) svetloba meseca: mesečina je sijala v sobo; zaradi mesečine je bilo precej svetlo; bleda, pesn. srebrna mesečina; žarki mesečine / pogovarjala sta se pri mesečini; biti v mesečini ♪
- mesečínast -a -o prid. (í) knjiž., redko svetel od mesečine, mesečen: mesečinasti večeri / mesečinasta pokrajina ♪
- mesečínka -e ž (ȋ) zool. klobučnjak brez polipov, ki razdražen zažari, se zasveti, Pelagia noctiluca: lovke mesečinke ♪
- mesečínski -a -o prid. (ȋ) knjiž. 1. svetel od mesečine, mesečen: mesečinska noč / mesečinska pokrajina / mesečinska mreža 2. ekspr. čustven, sanjav, nestvaren: v njem je precej mesečinske romantike; mesečinsko hrepenenje in divja sla ♪
22.051 22.076 22.101 22.126 22.151 22.176 22.201 22.226 22.251 22.276