Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (22.039-22.063)



  1.      mèdčlovéški  -a -o prid. (-ẹ́) ki je, obstaja med ljudmi: medčloveški odnosi; medčloveška razmerja; medčloveško zbliževanje
  2.      mèddrúštven  -a -o prid. (-) ki je, obstaja med društvi: meddruštveni stiki; plodno meddruštveno sodelovanje; meddruštveno tekmovanje
  3.      medenínast  -a -o prid. (í) 1. ki je iz medi, medenine: medeninast gumb; medeninasti našitki; medeninasta kljuka, zajemalka 2. podoben medi: medeninast sijaj / medeninast zvok kot ga ima glasbilo iz medi
  4.      medénost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost medenega, sladkega: poznati medenost rastlin / ekspr. medenost njenih besed
  5.      medicínski  -a -o prid. () nanašajoč se na a) medicino: medicinska knjiga, razprava / medicinski študij; medicinska terminologija / medicinska fakulteta; ustanavljati medicinske šole / medicinska kemija / medicinski instrumenti b) zdravstvene delavce: medicinski tehnik; (višja) medicinska sestra / prirediti medicinski ples ◊ zool. medicinska pijavka pijavka, ki ima hitinaste čeljusti z drobno nazobčanim robom, Hirudo medicinalis medicínsko prisl.: biti medicinsko izobražen
  6.      medíčarstvo  -a s () medičarska obrt: upadanje medičarstva
  7.      medičéjski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na rodbino Medici: medičejsko bogastvo ♦ astr. medičejske zvezde štirje najsvetlejši Jupitrovi sateliti
  8.      médijski  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na medij: pripisujejo ji medijske in telepatske lastnosti / publ.: postati medijska zvezda; medijska sredstva časopisi, radio, televizija
  9.      médikus  -a m (ẹ̑) star. zdravnik: iti po medikusa; grajski medikus; sloviti medikus in filozof
  10.      medíšče  -a s (í) knjiž. kraj, prostor, kjer je med: medved je našel medišče // čeb. prostor v panju, kjer čebele odlagajo med: dajati sate v medišče
  11.      medíščen  -čna -o prid. () nanašajoč se na medišče: mediščna prostornina / mediščni sat; mediščna naklada
  12.      meditatívnost  -i ž () knjiž. lastnost, značilnost meditativnega: meditativnost pesmi
  13.      mediteránski  -a -o prid. () nanašajoč se na Sredozemsko morje ali obkrožajoče ga dežele; sredozemski: mediteranske države / mediteranska flora / njegove slike izdajajo mediteranski temperament ◊ arhit. mediteranska hiša kamnita hiša s položno streho, krito s korci; geogr. mediteransko podnebje subtropsko podnebje z milo, deževno zimo in suhim, vročim poletjem, sredozemsko podnebje
  14.      mèdklúbski  -a -o prid. (-) ki je, poteka med klubi: medklubske tekme
  15.      medlíkast  -a -o [med in mǝd] prid. (í) nekoliko medel: medlikasta svetloba / medlikast dan / ekspr. medlikast človek
  16.      mêdlost  in mèdlost tudi medlóst -i [druga oblika mǝd, tretja oblika med in mǝd] ž (é; ǝ̀; ọ̑) lastnost, značilnost medlega: medlost njegovih predstav o tem / medlost njenih strasti / ekspr. od medlosti se je težko držal pokonci
  17.      medlúšen  -šna -o [med in mǝd] prid. (ū) ekspr., redko nekoliko medel: medlušen fant
  18.      medmášen  -šna -o prid. () nar., v krščanskem okolju nanašajoč se na čas med velikim in malim šmarnom: medmašne nedelje / že vnaprej se je bala košnje v vročih medmašnih dneh avgustovskihnar. smrdiš kot medmašni kozel zelo
  19.      mèdmésten  -tna -o prid. (-ẹ̑) ki je, poteka med mesti: uvesti medmestni avtobusni promet / medmestni telefonski pogovori medkrajevni; medmestna konferenca; medmestna košarkarska tekma tekma med reprezentancami dveh ali več mest // ki povezuje več mest: medmestni trolejbusi / medmestne avtobusne postaje
  20.      mèdminístrski  -a -o prid. (-í) ki je, poteka med ministri, ministrstvi: medministrska konferenca, seja
  21.      mèdnadstrópen  -pna -o prid. (-ọ̑) ki je, obstaja med nadstropji: mednadstropni pasovi pročelja so bogato ornamentirani ♦ grad. mednadstropna konstrukcija
  22.      mèdnadstrópje  -a s (-ọ̑) grad. nižje, manjše nadstropje med dvema nadstropjema: pisarna je bila v mednadstropju
  23.      mednárodnost  -i ž (á) 1. lastnost, značilnost mednarodnega: mednarodnost kulture, umetnosti / mednarodnost predpisov 2. publ. sodelovanje med narodi, državami na osnovi priznanja neodvisnosti in enakopravnosti: pospeševati mednarodnost; pravilno ocenjevanje mednarodnosti
  24.      mèdnaslòv  -óva m (- -ọ́) naslov dela daljšega sporočila, besedila, ki poudarja vsebino tega dela: razčleniti članek z mednaslovi
  25.      mèdobčínski  -a -o prid. (-) ki je, poteka med občinami: medobčinsko srečanje, tekmovanje / plodno medobčinsko sodelovanje // namenjen, skupen več občinam: medobčinski zdravstveni center; medobčinski skladi za šolstvo / medobčinski urbanistični načrt

   21.914 21.939 21.964 21.989 22.014 22.039 22.064 22.089 22.114 22.139  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA