Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (2.201-2.225)


  1.      sipíšče  -a s (í) kraj, prostor, pokrit s sipkim peskom: sipišče je prerasla redka trava ♪
  2.      sípji  -a -e (ȋ) pridevnik od sipa2: sipja kost ♪
  3.      sípka  -e ž (ȋ) mont. jašek, v katerega se izkopani material na zgornjem koncu vsipa, na spodnjem pa iztresa: stresati v sipko ♪
  4.      sípkast  -a -o prid. (ȋ) redko sipek: sipkasta prst ♪
  5.      sípkost  -i ž (í) lastnost, značilnost sipkega: sipkost peska, snovi ♪
  6.      sipljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se (rad) sipa, usipa: sipljiva snov / sipljivo pobočje ♪
  7.      sípnica  -e ž (ȋ) knjiž. posodica z luknjičastim pokrovom za posipanje: napolniti sipnico / sipnica za poper, sladkor ∙ na mizi je bila knjiga, črnilnik in sipnica nekdaj posodica s peskom za sušenje črnila ♪
  8.      siporéks  -a m (ẹ̑) grad. lahek gradbeni material, ki se uporablja za nosilne in obložne gradbene elemente: izdelovati siporeks; plošče iz siporeksa / zidovi iz siporeksa ♪
  9.      sìr  síra m (ȉ í) živilski izdelek, ki se dobi z izločitvijo trdne snovi iz mleka in odstranitvijo odvečne vode: jesti, rezati sir; kolobar, košček sira / sir je dozorel; delati sir / bohinjski sir ementalski sir, izdelan v Bohinju; francoski siri; kozji, ovčji sir; mazavi sir ali sir za mazanje; topljeni sir; sir s plesnijo z žlahtno plesnijo na površini ali v notranjosti ◊ agr. mastni, polmastni, pusti sir; mehki, poltrdi, trdi sir; gastr. ementalski sir trdi sir v obliki hlebca z večjimi luknjami v testu; mesni sir mesni izdelek iz drobno sesekljanega mesa ali drobovine, podoben siru; sadni sir trdna, siru podobna snov iz razkuhanega, skozi gosto sito pretlačenega sadja; tolminski sir trdi sir pikantnega okusa z redkimi luknjami; gavda (sir) trdi sir v obliki hlebca s tanko svetlo rumeno skorjo ♪
  10.      sir  -a [sêr tudi sír] m (ȇ; ȋ) navadno pristavek k imenu plemiča, v angleškem okolju gospod: sir Wilson ♪
  11.      sirár  tudi sírar -ja m (á; ȋ) kdor izdeluje sir: njegov oče je bil sirar; priročnik za maslarje in sirarje ♪
  12.      sírarica  -e ž (ȋ) redko sirarnica: planšarice so se zbrale pred sirarico ◊ zool. muha sirarica sirarska muha ♪
  13.      siráriti  -im nedov. (á ȃ) izdelovati sir: maslariti in sirariti ♪
  14.      sirárna  -e ž (ȃ) 1. obrat za pridobivanje sira: delati v sirarni 2. redko sirarnica: planinska sirarna ♪
  15.      sirárnica  -e ž (ȃ) stavba, prostor za pridobivanje sira, navadno na planini: planšarice nosijo mleko v sirarnico / v vasi je bilo mlekarsko društvo s sirarnico ♪
  16.      sirárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na sirarje ali sirarstvo: sirarsko delo / sirarski kotel, nož; sirarska kad; sirarska skuta skuta iz siriščne, sladke skute; sirarsko mleko mleko, namenjeno za predelavo v sir ♦ agr. sirarska harfa priprava za drobljenje usirjenega mleka; zool. sirarska muha muha, ki leže jajčeca v sirovo skorjo, Phiophila casei ♪
  17.      sirárstvo  -a s (ȃ) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z izdelovanjem sira: razvoj sirarstva; maslarstvo in sirarstvo ♪
  18.      sírast  -a -o prid. (í) podoben siru: sirast okus / sirasta, zdrizasta snov // bel, belkast: sirast konj; bledi, sirasti obrazi; lice siraste barve ♦ agr. sirasta zemlja zbita, sprijeta; med. sirasta maz belkasta obloga na novorojenčkovi koži; sirasta pljučna tuberkuloza kazeozna pljučna tuberkuloza sírasto prisl.: sirasto bela koža; sirasto kiselkast ♪
  19.      sírček  -čka m (ȋ) 1. skuta: kruh s sirčkom; sirček kot namaz // agr. mehka snov, ki ostane po odstranitvi sirotke iz posnetega mleka: oblikovati sirčke / hlebček sirčka 2. nav. ekspr. manjšalnica od sir: jedel bi malo sirčka in kruh / škatla sirčkov ♪
  20.      sírčje  -a s (ȋ) 1. redko sirkova slama: metle iz sirčja 2. nar. koruznica: z njiv pospraviti sirčje ♪
  21.      sírdar  -ja m (ȋ) pri himalajskih odpravah vodja šerp: šerpe in sirdar ♪
  22.      sírek  -rka m (í) 1. koruzi podobna kulturna rastlina z latastim socvetjem in drobnimi semeni ali njeno seme: gojiti, sejati sirek; njiva sirka / mleti sirek / metla iz sirka iz njegovih latov 2. nar. koruza: okopavati sirek ♪
  23.      síren  -rna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na sir: sirna snov / sirni kotli sirarski kotli ♦ agr. sirni prah zelo drobni delci sirnine; sirno testo sirna gmota v izdelanem siru; gastr. sirni namaz namaz iz sira ali skute ♪
  24.      siréna  -e ž (ẹ̑) 1. naprava, ki z močnim, predirljivim zvokom naznanja kaj, opozarja na kaj: oglasila se je sirena; tuljenje siren / sirena je naznanila konec dela, nevarnosti / alarmna sirena; avtomobilska, ladijska sirena; tovarniška sirena 2. v grški mitologiji deklica, od pasu navzdol ptica ali riba, ki z zapeljivim petjem vabi, mami človeka in ga pogublja: slišati sirene; otok siren / to je svet favnov, siren in kiklopov ● knjiž., slabš. sirena iz predmestja ga zapeljuje lahkoživa ženska ◊ zool. sirene morskemu življenju prilagojeni sesalci, podobni kitom, Sirenia ♪
  25.      sirénski  -a -o prid. (ẹ̑) knjiž., ekspr. zapeljiv, vabljiv: zvabili so ga sirenski glasovi / poslušati sirensko petje ♪

   2.076 2.101 2.126 2.151 2.176 2.201 2.226 2.251 2.276 2.301  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA