Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (21.901-21.925)



  1.      maskírati  -am nedov. in dov. () 1. s prenarejanjem videza delati, da se resnica, prava podoba česa ne opazi, ne vidi; prikrivati, skrivati: maskirati jamo; vse delo je bilo treba maskirati pred agenti; ekspr. žalost maskirati s smehom / ekspr. reklama je maskirala pomanjkljivost izdelka // voj. delati kaj podobno okolici in s tem neopazno: spretno je maskiral svojo strojnico; vojak se zna dobro maskirati / maskirati priprave za napad 2. s šminko in drugimi pripomočki vlogi primerno urejati igralčev obraz: navadil se je hitro in dobro maskirati ◊ šah. s figuro preprečiti napad na drugo lastno figuro maskírati se z uporabo maske spreminjati svoj videz: maskira se za maškarado; maskirati se v huzarja / se boš za pusta kaj maskiral maskíran -a -o: maskiran bunker; igralci so že maskirani; razbojniki so bili maskirani; maskiran je v dimnikarja; svetohlinsko maskirana razuzdanost
  2.      maskíren  -rna -o prid. () voj. s katerim se dela kaj podobno okolici in s tem neopazno: maskirna obleka / maskirna mreža mreža, na katero se pritrdi maskirno gradivo // ki dela kaj podobno okolici in s tem neopazno: maskirne vojaške enote / maskirna disciplina
  3.      maskírnica  -e ž () prostor za maskiranje, zlasti gledaliških in filmskih igralcev
  4.      maskóta  -e ž (ọ̑) zlasti pri nekaterih poklicih žival, predmet, ki se mu pripisuje, da prinaša srečo: šoferji obešajo v avtomobile maskote; pes je maskota polka
  5.      maskulinizácija  -e ž (á) prevzemanje moških značilnosti, lastnosti: skupno življenje moških in žensk je povzročilo maskulinizacijo žensk in feminizacijo moških ◊ biol. sprememba nekaterih značilnosti ženskega organizma v moške značilnosti; lingv. proces, v katerem beseda ali oblika, ki ni moškega spola, preide v moški spol
  6.      maskulinizírati  -am dov. in nedov. () 1. lingv. dati besedi ali obliki, ki ni moškega spola, značilnosti moškega spola: narečje je maskuliniziralo samostalnike srednjega spola; maskulinizirajo se samo posamezni primeri 2. biol. spremeniti nekatere značilnosti ženskega organizma v moške značilnosti: maskulinizirati mladiča
  7.      máskulinum  -a in -na m, prvi pomen mn. máskulina s tudi máskulini m () 1. lingv. moški spol: postaviti pridevnik v maskulinum / maskulina na soglasnik samostalniki moškega spola na soglasnik 2. knjiž., redko moški: biološka potreba maskulinuma
  8.      máslar  -ja m () nar. dolenjsko počasen, okoren človek: ta je tak maslar, da ne pride nikamor
  9.      maslár  tudi máslar -ja m (á; ) kdor izdeluje maslo: priročnik za maslarje in sirarje
  10.      masláriti 1 -im nedov.) izdelovati maslo: maslaril je za trg
  11.      masláriti 2 -im nedov.) nar. dolenjsko počasi, brez pravega dela hoditi: toliko je dela, on pa maslari okrog hiše / kod si pa maslaril hodil
  12.      maslárna  -e ž () obrat za pridobivanje masla: delati v maslarni
  13.      maslárstvo  -a s () gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z izdelovanjem masla: razvoj, tehnologija maslarstva
  14.      maslè  -éta m ( ẹ́) nar. počasen, okoren človek: Tukaj gori na Slemenicah je bil nekdaj .. nekov masle, goljuf in podpihovavec za šolmoštra (J. Jurčič)
  15.      maslén  -a -o prid. (ẹ̄) 1. ki je iz masla: maslena zabela // ki vsebuje maslo: maslen kruh 2. ekspr. pretirano prijazen, vljuden: bil je maslen z ženskami / maslen glas; maslene besede ◊ gastr. (maslene) tropine usedlina, ki nastane pri kuhanju surovega masla; masleno testo testo, ki vsebuje toliko masla ali maslu podobne maščobe kot moke; kem. maslena kislina kislina, ki nastaja pri razkrajanju masla masléno prisl.: masleno rumen
  16.      maslénec  -nca m (ẹ̄) 1. nar. rak po levitvi, dokler še nima oklepa; mehkuž: zakaj druga velika levitev je bila v glavnem pri kraju in maslenci so po dobrem tednu že pričeli dobivati nove koše (J. Dular) 2. ekspr. masleni kruh: kupil je štruco maslenca ◊ agr. fižol z rumenimi stroki, ki se uporablja zlasti še nedozorel
  17.      máslenica  -e ž (ā) knjiž., redko posoda za maslo: nova maslenica ◊ vrtn. okrasna ali divja rastlina z dolgimi pritličnimi listi in velikimi lijakastimi cveti, Hemerocallis
  18.      maslénka  -e ž (ẹ̄) 1. hruška z mehkim in sladkim mesom: vkuhavati maslenke; košara maslenk / jesenske maslenke 2. vrtn., navadno v zvezi ljubljanska maslenka glavnata solata z mehkimi listi, ki porumenijo: kupiti kilogram ljubljanske maslenke 3. bot. užitna goba s sluzastim rjavim klobukom, Suillus luteus: nabirati lisičke, sivke in maslenke ◊ gastr. pletena štruca iz kvašenega testa, ki so mu dodana jajca in maslo
  19.      maslína  -e ž (í) zastar. oljka: masline so v cvetju
  20.      máslo  -a s (á) 1. maščoba, pridobljena iz smetane: maslo je sveže; maslo je postalo žarko; delati, gnesti, mesti maslo; namazati kruh z maslom; zabeliti z maslom; mehek, rumen kot maslo / čajno maslo boljše surovo maslo; kuhano maslo ki se mu s kuhanjem izloči voda; surovo maslo ki se pridobi neposredno iz smetane 2. navadno s prilastkom tej podobna snov, pridobljena iz sadežev nekaterih rastlin: kakavovo, kokosovo maslo ● pog. te čenče so njegovo maslo on jih je povzročil, zakrivil; pog. tudi on ima maslo na glavi tudi on je napravil prekrške, prestopke; bil je kot maslo tako razpoložen, da se je nanj dalo lahko vplivati; vse je šlo kakor po maslu uspešno, brez zapletljajevbiol. ušesno maslo rjavkast izloček žlez lojnic zunanjega sluhovoda; gastr. sardelno maslo zmes za namaz iz surovega masla in sardelnih filejev
  21.      máslovnik  -a m (á) gastr. močniku podobna jed iz moke, zakuhane v smetano, znana zlasti na Gorenjskem: jesti maslovnik s črnim kruhom; politi žgance z maslovnikom / tržiški maslovnik iz moke, zakuhane v kislo smetano, in jajc; volovji maslovnik iz moke, zakuhane v pinjeno mleko, znan v Poljanski dolini
  22.      másnica  -e ž () bot. trava z drobnimi klaski v latu, Deschampsia: rušnata masnica
  23.      masohíst  in mazohíst -a m () psiht. kdor doživlja spolni užitek, kadar je mučen, poniževan: masohist in sadist
  24.      masohístičen  in mazohístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na masohizem: masohističen užitek; masohistično nagnjenje / masohistična ljubosumnost masohístično in mazohístično prisl.: masohistično poglabljati svojo bolečino
  25.      masohízem  in mazohízem -zma m () psiht. doživljanje spolnega užitka osebe, kadar je mučena ali poniževana: biti nagnjen k masohizmu // knjiž., s prilastkom naslada ob lastni bolečini: moralni, psihični masohizem

   21.776 21.801 21.826 21.851 21.876 21.901 21.926 21.951 21.976 22.001  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA