Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (21.501-21.525)


  1.      lósosen  -sna -o prid. (ọ̑) podoben barvi lososovega mesa, svetlo oranžno rdeč: lososni barvni odtenki lósosno prisl.: lososno rdeč ♪
  2.      lósosov  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na losose: lososovo meso / lososova barva lososna ♪
  3.      lososovína  -e ž (í) lososovo meso: konzerva lososovine ♪
  4.      lóšč  -a m (ọ̑) 1. steklasta snov za prevleko zlasti keramičnih izdelkov: prevleči skledo z loščem / lošč je poškodovan; lesk lošča 2. steklasta snov za prekrivanje zlasti kovinskih izdelkov; emajl: nanašati lošč / lonec s celim loščem ● publ. pod loščem poštenosti se skriva laž pod videzom, krinko ♪
  5.      lóščar  -ja m (ọ̑) delavec, ki lošči zlasti lončenino ♪
  6.      lóščast  -a -o prid. (ọ̑) podoben lošču: maščoba pusti na posodi loščasto prevleko ♪
  7.      lóščenje  -a s (ọ̄) glagolnik od loščiti: loščenje posode / loščenje parketa / krtača za loščenje ♪
  8.      loščílec  -lca [u̯c in lc] m (ȋ) 1. delavec, ki lošči: loščilci v tovarni keramike 2. loščilnik: kupiti loščilec ♪
  9.      loščílen  -lna -o prid. (ȋ) s katerim se lošči: loščilno sredstvo / loščilna krtača ♪
  10.      loščílnik  -a m (ȋ) električni aparat za loščenje tal: priključiti loščilnik; sesalnik in loščilnik ♪
  11.      loščílo  -a s (í) sredstvo, ki, naneseno na površino, daje po drgnjenju lesk: namazati z loščilom / parketno loščilo; loščilo za čevlje / loščilo za nohte lak ♪
  12.      lóščiti  -im nedov. (ọ̄) 1. prekrivati z loščem: lončar lošči vrče / loščiti lonce emajlirati 2. dajati površini lesk z mazanjem in drgnjenjem: loščiti parket, škornje / loščiti si nohte lóščen -a -o: loščena žgana glina ♪
  13.      lóški  -a -o prid. (ọ̑) nar. vzhodno necepljen, divji, samorasel: loške češnje ♪
  14.      loteríjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na loterijo: loterijski načrt za redna kola / loterijski dobitek; loterijske srečke ♦ fin. loterijsko posojilo posojilo, ki ga razpiše kaka skupnost in pri katerem so nekatere številke obveznic izžrebane ♪
  15.      loteríst  -a m (ȋ) 1. nekdaj lastnik loterije ali prodajalec v njej: oddati listek loteristu 2. redko kdor igra na loteriji ♪
  16.      lotévati se  -am se nedov. (ẹ́) 1. z glagolskim samostalnikom delati prve akte, prva dejanja pri kakem delu, opravilu: previdno se loteva priprav 2. z glagolskim samostalnikom izraža nastop opravljanja dela, opravila, kot ga določa samostalnik: kdor ni vztrajen, naj se ne loteva tega posla; elipt.: lotevati se kulturnih nalog; napačno se loteva tega problema / z oslabljenim pomenom navdušeno se loteva vsakega dela ga opravlja, dela // s širokim pomenskim obsegom izraža nastopanje dejanja, kot ga določa sobesedilo: slikar se je loteval tudi tihožitij / gostje so se začeli lotevati vina 3. napadati: lotevati se drug drugega z noži / nikar se ga ne lotevaj v časopisu 4. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop telesnega, duševnega stanja, kot ga določa samostalnik: mislim, da se me loteva mrzlica; takrat se ga je že lotevala slepota; hrepenenje, jeza, nemir, otožnost, strah se ga loteva; loteval se ga je spanec // izraža nastopanje stanja, kot ga določa samostalnik, sploh: železa se že loteva rja ♪
  17.      lotíti se  in lótiti se -im se, stil. lotíti se -ím se dov. (ȋ ọ́; ȋ í) 1. z glagolskim samostalnikom napraviti prve akte, prva dejanja pri kakem delu, opravilu: tega dela sem se komaj lotil, zato še ne vem, kakšno bo; priprav se je lotil negotovo, kasneje pa je delo steklo; popravljanja se ni pravilno lotil 2. z glagolskim samostalnikom izraža nastop opravljanja dela, opravila, kot ga določa samostalnik: lotil se je kidanja snega; lotili so se popravila strehe; nar. lotila se je pospravljati začela je; elipt. brez priprave se je lotil težavne naloge / z oslabljenim pomenom: pustil je šolo in se lotil kmetovanja; marljivo se je lotila vsakega posla ga opravljala, delala // s širokim pomenskim obsegom izraža nastop dejanja, kot ga določa sobesedilo: mati se je lotila otrokovih raztrganih hlač; z odporom se je lotil knjige jo je začel brati, študirati; poželjivo se je lotil juhe; lotiti se krompirja začeti ga jesti, kopati, lupiti, okopavati, saditi; spomladi se je zgodaj lotil vrta 3. napasti: trije so se ga lotili, pa jih je premagal; večjih živali se ta zver ne loti; lotiti se koga s pestmi / nihče ni bil varen pred njegovimi žalitvami, vsakogar se je lotil; lotiti se koga v časopisu / ekspr. kod si hodil ves dan, se ga je lotila, takoj ko je vstopil; pog. zdelo se mu je najbolje, da se zaradi posojila loti brata prosi 4. nav. 3. os., nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop telesnega, duševnega stanja, kot ga določa samostalnik: lotila se ga je bolezen; lotil se ga je hud kašelj; nemir, obup, strah se ga je lotil / lotila se ga je nepremagljiva želja, da bi odšel zelo si je želel // izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik, sploh: jabolk se je lotila gniloba; rja se je lotila železne ograje / ta bolezen se loti zlasti notranjih delov telesa ● ekspr. toliko dela imam, da ne vem, česa bi se prej lotil zelo veliko dela imam; pog. dekle mu je bila všeč in rekel je, da se je bo lotil da si bo skušal pridobiti njeno naklonjenost; šalj. lotil se je šivanke postal je krojač; večkrat se je koga dejansko, fizično lotil ga je pretepel, udaril ♪
  18.      lótos  -a m (ọ̑) tropska ali subtropska vodna rastlina z listi na dolgih pecljih in velikimi cveti raznih barv: takrat je cvetel lotos; vonj lotosa ♦ bot. indijski lotos ♪
  19.      lótosov  -a -o (ọ̑) pridevnik od lotos: lotosov cvet; lotosovo zrnje ♪
  20.      louisdór  in luidór -ja in -a [luid-] m (ọ̑) num. francoski zlatnik, kovan v drugi polovici 17. stoletja in v 18. stoletju: plačati pet louisdorjev ♪
  21.      lovíšče  -a s (í) predel, področje za lov in za gojitev divjadi: dobro gospodariti z loviščem; škoda v lovišču / gojitveno lovišče; poljsko lovišče ki obsega pretežno polje / lovišče je bogato z ribami; lovišče kitov ∙ šalj. lovec je odšel, se preselil v večna lovišča umrl ♪
  22.      lovopúst  -a m (ȗ) lov. čas v letu, ko je lov (na nekatere živali) prepovedan: lovopust se je začel; lovil je tudi v lovopustu; lovopust za gamse je minil; konec lovopusta / ta žival ima lovopust vse leto; vidra je tako ogrožena, da bi potrebovala celoleten lovopust ♪
  23.      lovoríkast  -a -o prid. (í) podoben lovoru: lovorikasti listi ♪
  24.      lôvski  -a -o prid. (ó) nanašajoč se na lovce ali lov: lovski plen; slika kaže lovski prizor / prevzela ga je lovska strast / lovski čuvaj čuvaj, ki skrbi za čuvanje in gojitev divjadi, navadno poklicno; lovski krst običaj, s katerim se sprejme novi lovec; lovski nož večji nož z nepregibnim šilastim rezilom in navadno okrašenim ročajem; lovski psi; zatrobiti na lovski rog pripravo iz roga ali kovine za trobljenje; lovski stolček majhen zložljiv stolček; pospeševati lovski turizem; lovski žargon; lovska družina; lovska koča; lovska obleka; lovska puška; lovska trofeja uplenjena divjad ali kak njen značilni del; lovsko leto leto, ki traja od 1. aprila do 31. marca ● žarg., lov. lovski blagor uspešen lov, obilen plen; ekspr. lovska latinščina pripovedovanje o (šaljivo) pretiranih ali namišljenih lovskih doživljajih; ekspr. nasmehnila se mu je lovska sreča dobil je velik plen ◊ gastr. lovska klobasa suha klobasa štirioglatega prereza z nadevom iz svinjskega in govejega mesa; lov. lovska škoda škoda, ki se napravi pri lovu ali jo povzroči divjad; voj. lovsko letalo hitro in okretno letalo, namenjeno za boj s sovražnimi letali lôvsko prisl.: biti lovsko oblečen; sam.: ekspr. ta je pa lovska to je zelo pretirano povedano; to je izmišljeno ♪
  25.      lôvstvo  -a s (ō) športna in gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z lovljenjem in gojitvijo divjadi: gospodarska in športna stran lovstva; zgodovina lovstva; veselje do lovstva ♪

   21.376 21.401 21.426 21.451 21.476 21.501 21.526 21.551 21.576 21.601  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA