Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (21.451-21.475)



  1.      logárski  -a -o (á) pridevnik od logar: logarska služba
  2.      logicístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na logicizem: logicistične trditve / simboli v teh pesmih so skonstruirane logicistične tvorbe / logicističen pouk
  3.      lógičnost  -i ž (ọ́) lastnost, značilnost logičnega: logičnost mišljenja / prevelika logičnost ga je zavedla, da je pretiraval / logičnost takega razvoja dogodkov
  4.      logístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na logizem ali logistiko: logistične trditve / voditi logistično službo v armadi
  5.      logístika  -e ž (í) 1. filoz. simbolna logika: osnove logistike 2. voj. oskrbovanje oboroženih sil z materialnimi sredstvi ter gradnja in vzdrževanje vojaških objektov
  6.      logopédski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na logopede ali logopedijo: logopedska razprava / logopedski oddelek na šoli oddelek za otroke z govornimi motnjamiped. logopedske vaje vaje za odpravljanje govornih motenj
  7.      lógos  -a m (ọ̑) filoz., v antični filozofiji najvišji red, vrhovna zakonitost sveta
  8.      lojálnost  -i ž () 1. (zgolj) izpolnjevanje državljanskih obveznosti, zakonov zaradi dolžnosti: dokazoval je svojo lojalnost; zanesti se na lojalnost državljanov; lojalnost do države / narodna manjšina se je z vso lojalnostjo vključila v življenje države 2. knjiž. poštenost, odkritost v ravnanju: ta postopek ne priča o lojalnosti zastopnikov, ki so sklenili dogovor; njegova lojalnost in čut tovarištva
  9.      lójast  -a -o prid. (ọ̑) podoben loju: surovo maslo se kvari in je lojasto / smukec ima lojast otip
  10.      lojávost  in lójavost -i ž (á; ọ̑) lastnost, značilnost lojastega ali lojnatega: lojavost surovega masla; lojavost mesa ♦ med. močno, nenormalno izločanje žlez lojnic na obrazu, glavi; seboreja
  11.      lójtrski  -a -o prid. (ọ̑) navadno v zvezi lojtrski voz voz z lestvi podobno pripravo na straneh: zapreči lojtrski voz; naložiti seno, snope na lojtrske vozove; peljati se z lojtrskim vozom
  12.      lokacíjski  in lokácijski -a -o prid. (; á) nanašajoč se na lokacijo: lokacijska vprašanja / lokacijski pogoji zahteve, ki morajo biti izpolnjene pri graditvi določenega objekta; lokacijska komisija komisija, ki odloča o primernosti zemljišča za postavitev določenega objekta; lokacijsko in gradbeno dovoljenje
  13.      lokalíst  -a m () rel. duhovnik, ki službuje na lokaliji: Prešernov stric je bil lokalist na Kopanju
  14.      lokalístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na lokalizem: odpraviti lokalistične pojave / to so lokalistične težnje lokalístično prisl.: lokalistično obarvani interesi
  15.      lókast  -a -o prid. (ọ̑) podoben loku, krivulji: lokasta črta; lokaste obrvi lókasto prisl.: lokasto se dvigati nad zemljo
  16.      lokávost  -i ž (á) knjiž. zvijačnost: v njegovih očeh je opazil lokavost / Odisejeva lokavost / odkrili so njegove lokavosti prevare, zvijače
  17.      lokávščina  -e ž () zastar. prevara, zvijača: nobena posebna lokavščina ni bila potrebna, da sem te premotil / težko prenaša njegovo lokavščino zvijačnost
  18.      lokomotívski  -a -o prid. () nanašajoč se na lokomotivo: lokomotivska postaja, remiza / lokomotivski dimnik ♦ strojn. lokomotivski parni kotel
  19.      lokostrél  -a m (ẹ̑) nekdaj orožje iz loka in močne napenjalne priprave; samostrel
  20.      lokostrélec  -lca m (ẹ̑) 1. športnik, ki goji lokostrelstvo: tekmovanje lokostrelcev 2. nekdaj vojak, oborožen z lokom: lokostrelci in ščitonosci
  21.      lokostrélski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na lokostrelce: lokostrelski klub / lokostrelske vrste
  22.      lokostrélstvo  -a s (ẹ̑) šport, pri katerem se strelja z lokom: gojiti lokostrelstvo; republiško prvenstvo v lokostrelstvu
  23.      lókus  -a m (ọ̑) knjiž. 1. kraj, mesto: bolezen se pojavlja na različnih lokusih ♦ biblio. oznaka za mesto, prostor v knjižnici, na katerem je določena knjiga, zlasti glede na vsebino 2. redko stranišče
  24.      lomást  in lomàst -ásta m (; á) knjiž. 1. redko hrušč, trušč: lomast ledovja in reke; lomast, kakor bi se podirali stoletni hrasti / okoli čebelnjaka se je slišal lomast in pasji lajež lomastenje 2. ekspr. kdor lomasti: dve toni težek lomast zdrobi vse, kar mu pride pod parklje
  25.      lomást  -i ž () knjiž., redko hrušč, trušč: pogrezanje mostu je spremljala strahovita lomast; mogočna drevesa so z lomastjo padala / huda lomast vetra

   21.326 21.351 21.376 21.401 21.426 21.451 21.476 21.501 21.526 21.551  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA