Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (21.401-21.425)



  1.      literátski  -a -o prid. () nanašajoč se na literate: literatska družba / domislice prenapetih literatskih možganov
  2.      literátstvo  -a s () nav. ekspr. dejavnost literatov: problem Trdinovega literatstva / odklanjati prazno literatstvo
  3.      litográfski  -a -o prid. () nanašajoč se na litografijo: litografski postopek / litografski kamen; litografski papir / litografski tiskar litográfsko prisl.: litografsko razmnoževati besedilo
  4.      litosfêra  -e ž () geol. zunanja plast zemeljske oble, ki jo sestavljajo trdne kamnine, zemeljska skorja: raziskovanje litosfere
  5.      lítovski  -a -o prid. () nanašajoč se na Litovce ali Litvo: litovski jezik
  6.      lítovščina  -e ž () litovski jezik
  7.      lítrski  -a -o prid. (í) nanašajoč se na liter: litrski lonec; litrska steklenica / litrska mera / 10-litrska steklenica
  8.      litvánski  -a -o prid. () nanašajoč se na Litvance ali Litvo: litvanski jezik; litvanska književnost
  9.      livárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na livarje ali livarstvo: livarsko orodje; biti zaposlen v livarskem podjetju ♦ metal. livarski grodelj grodelj, namenjen predelavi v lito železo; livarski lonec manjša posoda za prenašanje tekoče kovine; livarski pesek pesek za izdelavo form, navadno kremenov; livarska žlica orodje za oblikovanje form
  10.      livárstvo  -a s () gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z ulivanjem kovinskih izdelkov: uporaba kremenčevega peska v livarstvu // veda o tem ulivanju
  11.      lívnost  -i ž () metal. lastnost, značilnost kovine, da se da (dobro) ulivati: izboljšati livnost
  12.      lizúnski  -a -o prid. () slabš. ki si zaradi koristi ali iz strahu s prilizovanjem prizadeva za naklonjenost nadrejenih: biti lizunski do nadrejenih in oblasten do podrejenih / lizunsko vedenje
  13.      lizúnstvo  -a s () slabš. lizunsko vedenje ali ravnanje: satire so naperjene proti lizunstvu
  14.      ljubézenski  -a -o [zǝn] prid. (ẹ̑) nanašajoč se na ljubezen 1: a) ljubezensko priznanje / dekletove ljubezenske skrivnosti / ljubezenska pisma / ekspr. ujel se je v njene ljubezenske mreže / ljubezenski film, roman; ljubezenski prizori v drami; pisati ljubezenske pesmi / ljubezensko čustvo b) pravil je o svojih ljubezenskih dogodivščinah; ljubezenska igra; imeti ljubezensko razmerje ∙ ekspr. ljubezenski trikotnik mož, žena, moževa ljubica; mož, žena, ženin ljubimeclit. ljubezenska lirika ljubézensko prisl.: ljubezensko se izživljati
  15.      ljubeznívost  -i ž (í) lastnost, značilnost ljubeznivega človeka: odlikuje ga poštenost in ljubeznivost / ljubeznivost nasmeha, značaja; ganila ga je ljubeznivost sprejema // ljubeznivo vedenje, ravnanje: pozdravila ga je z največjo ljubeznivostjo; narejena ljubeznivost; poklicna ljubeznivost prodajalk / ekspr. kar topi se od ljubeznivosti / šepetaje ji pripoveduje ljubeznivosti; ekspr. obsipati koga z ljubeznivostmi
  16.      ljubímski  -a -o prid. () nanašajoč se na ljubimce: ljubimska zveza / igral je ljubimske in karakterne vloge
  17.      ljubíteljski  -a -o prid. () 1. nanašajoč se na ljubitelje: novo avtorjevo knjigo so bralci pričakovali z veselim ljubiteljskim nemirom / nastopiti na ljubiteljskem koncertu; ljubiteljske gledališke skupine nepoklicne, amaterske 2. knjiž., redko bibliofilski: ljubiteljska izdaja
  18.      ljubíteljstvo  -a s () raba narašča ukvarjanje s čim iz veselja; nepoklicna dejavnost, amaterstvo: jezikovno ljubiteljstvo; njegovo igranje ne presega meje ljubiteljstva / prosti čas mu izpolnjujejo razna ljubiteljstva
  19.      ljúbkost  -i ž (ū) lastnost, značilnost ljubkega človeka: dekletova ljubkost / ljubkost kretenj
  20.      ljubljánski  -a -o prid. () nanašajoč se na Ljubljano: dijaki ljubljanskih gimnazij; kmetje iz ljubljanske okolice; ljubljanske ulice; star. ljubljansko mesto Ljubljana / gosta ljubljanska megla / preurejati ljubljanski grad; iti na Ljubljanski grad; urednik Ljubljanskega zvona; ljubljanska nadškofija; Ljubljansko barje; Ljubljansko polje ravnina, severno od Ljubljanešalj. on je ljubljanska srajca po rodu Ljubljančangastr. ljubljanski zrezek pariško paniran zrezek, nadevan z gnjatjo in jajčno jedjo; ljubljanska salama salama z nadevom iz drobneje sesekljanega govejega mesa in slanine; vrtn. ljubljanska ledenka glavnata spomladanska solata s krhkimi listi; zgod. ljubljanski kongres kongres predstavnikov svete alianse v Ljubljani leta 1821; sam.: pog. prosim pet dek ljubljanske pet dekagramov ljubljanske salame
  21.      ljubljánščina  -e ž () za Ljubljano značilna govorica: govoriti pristno ljubljanščino
  22.      ljubosúmen  -mna -o prid.) 1. ki čuti bojazen, da bi izgubil ljubezen, naklonjenost kake osebe: ljubosumen mož; njegova žena je zelo ljubosumna; bolestno ljubosumen / mož je bil ljubosumen na soseda čutil je bojazen, da bi mu sosed odvzel ljubezen, naklonjenost žene // ki vsebuje, izraža ljubosumnost: ljubosumni pogledi 2. v povedni rabi, v zvezi z na ki čuti nezadovoljnost zaradi uspehov, prednosti koga: biti ljubosumen na svoje tovariše / ljubosumen je na njihove uspehe ljubosúmno 1. prislov od ljubosumen: ljubosumno opazuje njeno vedenje 2. ekspr. izraža veliko zavzetost, skrbnost: ljubosumno varovati svoje pravice
  23.      ljubosúmje  -a s () 1. bojazen koga, da bi izgubil ljubezen, naklonjenost kake osebe: svoje ljubosumje je očitno pokazal; muke ljubosumja; to je storil v navalu ljubosumja 2. nezadovoljnost zaradi uspehov, prednosti koga: poklicno ljubosumje; čutiti ljubosumje na napredovanje kolegov
  24.      ljubosúmnež  -a m () ekspr. ljubosumen človek: njen mož je ljubosumnež; pogledi jeznega ljubosumneža
  25.      ljubosúmnica  -e ž () ekspr. ljubosumna ženska: ljubosumneži in ljubosumnice

   21.276 21.301 21.326 21.351 21.376 21.401 21.426 21.451 21.476 21.501  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA