Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (21.251-21.275)



  1.      letovíšče  -a s (í) 1. kraj, primeren, ustrezno urejen za preživljanje letnega dopusta, počitnic: to letovišče ima vse možnosti za razvoj; oditi v letovišče; dobro obiskano letovišče; letos so vsa letovišča polna tujcev / klimatsko, obmorsko, zimsko letovišče / zastar. prodati letovišče ob morju letoviško, počitniško hišico 2. star. letni dopust, počitnice, letovanje: iti na letovišče v toplice; biti na letovišču
  2.      letovíščen  -čna -o prid. () nanašajoč se na letovišče: letoviščni del obale / letoviščna sezona
  3.      letovíščnik  -a m () redko letoviščar: obmorski kraji privabljajo mnogo letoviščnikov
  4.      letovíški  -a -o prid. () nanašajoč se na letovišče: letoviški gostje / to je znan letoviški kraj / letoviška hišica
  5.      létščina  -e ž (ẹ̑) letonščina
  6.      létvast  -a -o prid. (ẹ̄) ki je iz letev: letvasta ograja; letvaste police za sadje; letvasta vrata ♦ agr. letvasti boben mlatilnice
  7.      levantínski  -a -o prid. () nanašajoč se na levantince ali levanto: levantinski trgovci / levantinski smisel za trgovanje
  8.      levántski  -a -o prid. () nanašajoč se na levanto: levantske dežele / levantski trgovci
  9.      levíčarski  -a -o prid. () nanašajoč se na pripadnike progresivne, napredne stranke: levičarski politični krogi, voditelji / levičarske stranke / v reviji so sodelovali tudi levičarski umetniki / levičarski odklon v partijah levíčarsko prisl.: biti levičarsko usmerjen
  10.      levíčarstvo  -a s () 1. miselnost levičarjev, naprednih ljudi: takratni režim ga je preganjal zaradi njegovega levičarstva / sektaško levičarstvo 2. uporabljanje predvsem leve roke pri delu: prevladovanje desničarstva nad levičarstvom pri otrocih
  11.      levíti se  -ím se nedov., lévi se in lêvi se ( í) 1. odstranjevati si, slačiti si pretesno vrhnjo plast kože: kača, rak se levi; pren., ekspr. Doživljal je tisto nevarno spremembo v sebi: prehod iz mladostnosti v zrelost. Levil se je (M. Jarc) 2. ekspr., v zvezi z v opuščati dosedanje lastnosti, značilnosti in prevzemati drugačne: iz skromnega človeka se je levil v domišljavca
  12.      levjesŕčen  -čna -o prid. () knjiž., ekspr. zelo hraber, pogumen: levjesrčni vojaki
  13.      levkoplást  -a m () poljud. lepljiv trak za na kožo, zlasti za pritrjevanje ovoja ali gaze, strok. (lepilni) obliž: nalepiti, odstriči levkoplast ◊ nav. mn., bot. tvorba v celicah zlasti podzemeljskih delov rastline, ki vsebuje rezervne snovi
  14.      lévost  -i ž (ẹ́) nagnjenost, usmerjenost v levo: poševnost in levost pisave
  15.      levostránski  -a -o prid. (á) knjiž. nanašajoč se na levo stran: levostranska lega v spanju / levostranska operacija pljuč
  16.      lévosúčen  -čna -o prid. (ẹ́-ū) fiz., kem., navadno v zvezi s snov ki suka polarizacijsko ravnino v levo
  17.      leydenski  -a -o [lájdǝn- in lájden-] prid. () fiz., v zvezi leydenska steklenica, nekdaj kondenzator v obliki steklenega valja, ki ga na obeh straneh obdaja plast kovine
  18.      lézbijski  -a -o prid. (ẹ́) lezbičen: lezbijsko nagnjenje
  19.      ležarínski  -a -o () pridevnik od ležarina: ležarinska pristojbina
  20.      ležêrnost  -i ž () lastnost, značilnost ležernega človeka: njena ležernost ga draži / poročilo je bral z opazno ležernostjo / površnost in ležernost v poslovanju
  21.      ležíšče  -a s (í) 1. kar je namenjeno za ležanje, spanje: v sobi sta dve ležišči; imeti slabo ležišče; postlati ležišče; vstati z ležišča; premetavati se po ležišču; mehko, trdo, zasilno ležišče; oblazinjeno ležišče; širina ležišča / v sezoni je hotel najel tudi ležišča pri zasebnikih; počitniški dom ima petdeset ležišč / hotelska cena za ležišče za prenočevanje, prenočišče / otroško, pomožno ležišče; v planinski koči je dvajset skupnih ležišč preprostih ležišč, nameščenih v večjem številu v enem prostoru; prenočevali so na skupnem ležišču v prostoru, kjer so taka ležišča // mesto, prostor za ležanje, spanje: ležišče je imel na senu; pripraviti komu ležišče ob peči; ležišče na goli klopi // mesto, prostor, kjer žival (pogosto) leži: pes se je umaknil na ležišče; mokro ležišče prašičem škoduje; zajčje ležišče 2. kraj, prostor, kjer je večja, za izkoriščanje primerna količina rudnine; nahajališče: najti, odkrivati nova ležišča; ležišče premoga / odpiranje, raziskovanje ležišč / ležišče nafte, plina 3. mesto, predmet, na katerem kaj leži, sloni: razstavljati stroje in jih trgati z ležišč / ležišče za žarnico // grad. mesto na podpori, na katerem leži, sloni nosilni element: izdelati ležišča; ležišče strešne konstrukcije; ležišče nosilca 4. zastar. (vojaški) tabor, (vojaško) taborišče: Turki so se umaknili v svoje ležišče ◊ anat. ležišče organa mesto, kjer je, se nahaja organ; jur. trdo ležišče nekdaj poostritev prestajanja zaporne kazni ali ukrep med kazensko preiskavo, po katerem mora kaznjenec, preiskovanec spati na golih deskah; teh. ležišče del cevi pri orožju, kjer je nameščen naboj
  22.      ležíščen  -čna -o prid. () nanašajoč se na ležišče: ležiščno dno / ležiščno pregrinjalo
  23.      líbanonski  -a -o prid. () bot., v zvezi libanonska cedra vedno zeleno, macesnu podobno drevo, po izvoru iz Prednje Azije, Cedrus libani
  24.      liberalístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na liberalizem: liberalistično gospodarstvo; liberalistična kulturna izročila / slabš. liberalistične fraze
  25.      liberálnost  -i ž () liberalni nazori, liberalna miselnost: glede na politično usmerjenost je bil znan po liberalnosti / liberalnost do nezdravih pojavov med mladino // lastnost, značilnost liberalnega: liberalnost stališč

   21.126 21.151 21.176 21.201 21.226 21.251 21.276 21.301 21.326 21.351  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA