Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
S (21.101-21.125) 
- leksikologíja -e ž (ȋ) veda o besednem zakladu kakega jezika: leksikografija in leksikologija ♪
- leksikolóški -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na leksikologijo: leksikološka študija / leksikološka sekcija Inštituta za slovenski jezik ♪
- léksikon -a m (ẹ̄) 1. knjižno delo, ki daje (krajši) pregled vse človeške vednosti: izdati leksikon; iskati pojasnila v leksikonu; leksikon v štirih knjigah; članek v leksikonu; enciklopedije in leksikoni / glasbeni, pedagoški leksikon / konverzacijski leksikon / Slovenski biografski leksikon; Krajevni leksikon Slovenije ∙ ekspr. on je pravi, živ(i) leksikon je zelo razgledan, načitan 2. knjiž., redko slovar, zlasti enojezični ♪
- léksikonski tudi leksikónski -a -o prid. (ẹ̄; ọ̑) nanašajoč se na leksikon: prebirati leksikonske članke / leksikonski podatki / leksikonski format knjige večji, velik ♪
- léktorski -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na lektorje: obiskovati lektorski tečaj za praktično znanje angleščine / lektorsko delo; založba je razpisala lektorsko mesto ♦ gled. lektorska vaja ♪
- leniníst -a m (ȋ) pristaš leninizma: biti v besedah in ravnanju leninist ♪
- leninístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na leninizem: leninistična načela / marksistično-leninistična teorija o diktaturi proletariata ♪
- léninski -a -o prid. (ẹ̑) tak kot pri Leninu: leninski slog dela; te besede niso niti Leninove niti leninske / publ. leninsko načelo kolektivnega vodstva Leninovo // ki je v skladu z leninizmom: partija leninskega tipa ♪
- lenívost -i ž (í) stanje, za katero je značilna velika želja vztrajati v mirovanju, nedejavnosti; lenobnost: lenivost ga prevzema / upor zoper duhovno otopelost in moralno lenivost ♦ med. lenivost črevesja ♪
- lenôbnost -i ž (ó) stanje, za katero je značilna velika želja vztrajati v mirovanju, nedejavnosti: obšla ga je utrujenost in prijetna lenobnost; lenobnost in mrtvilo / kljub svoji lenobnosti je priskočil na pomoč lenobi ♪
- lénost -i ž (ẹ́) stanje, za katero je značilna velika želja vztrajati v mirovanju, nedejavnosti: lotevala se ga je prijetna lenost; zdramiti se iz lenosti / kljub svoji lenosti je sklenil pomagati lenobi ♪
- lenúharski -a -o prid. (ȗ) nav. slabš. len: to so lenuharski dijaki / lenuharsko življenje / lenuharske roke ♪
- lenúhast -a -o prid. (ū) nav. ekspr. nekoliko len: ne bo ti dosti koristil, ker je lenuhast ♪
- lenúšček -čka m (ȗ) ljubk. len človek, navadno otrok: mali lenušček še spi / kot nagovor pokonci, lenušček ♪
- lenúšiti -im nedov. (ú ȗ) zastar. lenariti: popivati in lenušiti ♪
- lenúška -e ž (ȗ) ekspr. lena ženska: ona je lenuška / kot nagovor le pokonci, lenuška ♪
- lenúštvo -a s (ȗ) redko lenarjenje, lenoba: očitati komu lenuštvo ♪
- leonínski -a -o prid. (ȋ) lit., v zvezi leoninski verz verz z notranjo rimo ♪
- lepénkast -a -o prid. (ẹ́) ki je iz lepenke: zvezek v lepenkastem ovitku; lepenkast podstavek za vrčke; lepenkaste platnice; lepenkasta škatla / lepenkaste vžigalice / torbica iz umetnega usnja ima lepenkast videz kot bi bila iz lepenke ♪
- lepljívost -i ž (í) lastnost, značilnost lepljivega: lepljivost blata, mokre zemlje; lepljivost kleja / to daje moki lepljivost ♪
- lepobeséden -dna -o prid. (ẹ̑) knjiž. ki lepo, izbrano, a navadno vsebinsko prazno govori: lepobeseden govornik / lepobeseden govor ♪
- lepobesédje -a s (ẹ̑) knjiž. lepo, izbrano, a navadno vsebinsko prazno govorjenje: govornik pogosto zaide v lepobesedje ♪
- lepobesédnik -a m (ẹ̑) knjiž. kdor lepo, izbrano, a navadno vsebinsko prazno govori: zgovoren lepobesednik ♪
- lepobesédnost -i ž (ẹ̑) knjiž. lepo, izbrano, a navadno vsebinsko prazno govorjenje: govorniška lepobesednost ♪
- lepodúšen -šna -o prid. (ū ȗ) knjiž. ki ima harmoničen, usklajen, a pasiven odnos do sveta: biti lepodušen estet ♪
20.976 21.001 21.026 21.051 21.076 21.101 21.126 21.151 21.176 21.201 
