Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (21.026-21.050)



  1.      lástovička  -e ž (á) nav. ekspr. manjšalnica od lastovka, lastovica: lastovička je padla iz gnezda; lastovičke so že priletele; jata lastovičk
  2.      lástovka  -e ž (á) 1. ptica selivka s škarjastim repom in vitkimi krili: v hlevu gnezdijo lastovke; lastovke letijo na jug, se vračajo, se zbirajo; čiri čiri, poje lastovka; cvrkutanje, čebljanje, ščebetanje lastovk ∙ ekspr. ta pesniška zbirka je bila ena prvih lastovk novega časa je med prvimi naznanjala novi čas; preg. ena lastovka ne naredi pomladi iz enega primera se ne morejo delati splošni sklepi 2. kar je po obliki podobno lastovki: otroci delajo papirnate lastovke in jih spuščajo skozi okno / ekspr. smučar je izgubil ravnotežje in presmučal vratca v lastovki ◊ šport. lastovka lik umetnostnega drsanja, pri katerem ima drsalec eno nogo na ledu, drugo pa visoko zanoženo; skakati v vodo v lastovki naprej na glavo z uleknjenim telesom in z razprostrtimi rokami; zool. kmečka lastovka z izrazito izrezanim repom, po hrbtu kovinsko modra, po trebuhu rdečkasto bela, Hirundo rustica; mestna lastovka z neizrazito izrezanim repom, po hrbtu črno modra, po trebuhu bela, Delichon urbica
  3.      lasúlja  -e ž (ú) tuji naravni ali umetni lasje, pritrjeni na tanko tkanino tako, da delajo vtis pravih las: nositi lasuljo; moderne dnevne, večerne lasulje; izdelovalnica lasulj; sodnik v talarju in z lasuljo / baročne lasulje; gledališke lasulje ◊ zool. bledorumen morski ožigalkar z valjastim telesom in številnimi lovkami, Anemonia sulcata
  4.      lasúljar  -ja m () izdelovalec lasulj: izložbe lasuljarjev / gledališki lasuljar
  5.      lasuljárna  -e ž () delavnica za izdelovanje lasulj
  6.      lasúljast  -a -o prid. (ú) nav. ekspr. nanašajoč se na lasuljo: podobe grofovih lasuljastih prednikov / lasuljaste kroglice regrata
  7.      láščec  -a tudi laščèc -à [čǝc] m (ā; ǝ̏ ) star. klop m: izdreti laščeca iz noge; ne morem se ga znebiti, drži se me kakor laščec
  8.      lášček  -čka m (ā) nav. mn., redko lasek: pogladiti otroka po laščkih; kodrasti laščki
  9.      láščina  -e ž () star. italijanski jezik, italijanščina: naučil se je za silo laščine in nemščine / vsiljevali so jim laščino
  10.      láški  -a -o prid. () 1. star. italijanski: laški jezik; priti iz laške dežele; sladko laško vino / slabš. laška okupacija 2. agr., v zvezi laški rizling trta z grozdi z drobnimi, belimi jagodami, po izvoru iz Francije: gojiti laški rizling // kakovostno belo kiselkasto vino iz grozdja te trte: buteljka laškega rizlinga ● nar. laški lešniki, orehi boljši, debelejši; nar. laška repa krmna rastlina z užitnimi, krompirju podobnimi gomolji; topinambur; šalj. že sedem laških let te nisem videl zelo dolgo; star. laško olje dobro, rafinirano jedilno olje, zlasti olivnoagr. laška češplja zgodnja češplja italijanske sorte svetlo modre barve s sladkim mesom; bot. laški topol topol z vejami, ki so obrnjene tesno ob deblu navzgor, Populus italica; vrtn. laški fižol okrasna enoletna rastlina z ovijajočim se steblom in živo rdečimi cveti, Phaseolus coccineus láško prisl.: govoriti (po) laško
  11.      lášta  -e ž () alp. polica v skalovju, zlasti porasla s travo: plezalec se povzpne do ozke lašte
  12.      látast 1 -a -o prid. (á) ki je iz lat: latast plot; latasta ograja
  13.      látast 2 -a -o prid. () bot. nanašajoč se na lat: lataste in klasaste trave / latasto socvetje socvetje z več grozdi na stranskih poganjkih
  14.      láteks  -a m () kem. izcedek iz kavčukovca in nekaterih drugih rastlin: pridobivati kavčuk iz lateksa
  15.      laténski  -a -o prid. (ẹ̑) arheol. nanašajoč se na mlajše obdobje železne dobe: latenska kultura / latenska doba
  16.      laténtnost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost latentnega; prikritost, skritost: latentnost kriminala / prehod iz latentnosti v aktivnost
  17.      lateránski  -a -o prid. () nanašajoč se na Lateran v Rimu: lateranska bazilika ♦ zgod. lateranska pogodba pogodba med Vatikanom in Italijo leta 1929, s katero se prizna Vatikanu državna suverenost
  18.      latifúndijski  -a -o prid. (ú) nanašajoč se na latifundij ali latifundijo: velike zemljiške posesti latifundijskega tipa / latifundijsko gospodarstvo
  19.      latifundíst  -a m () pri starih Rimljanih, v nekaterih deželah lastnik latifundija: bogati latifundisti
  20.      latiníst  -a m () strokovnjak za latinski jezik in kulturo: bil je latinist in helenist
  21.      latínski  -a -o prid. () 1. nanašajoč se na jezik starih Rimljanov: latinski napisi na spomenikih; latinske besede; latinsko-slovenski slovar / latinska kultura / latinski jezik / latinska pisava latinica; v srednjem veku so bile šole latinske z latinskim učnim jezikom 2. nanašajoč se na narode, katerih jezik se je razvil iz latinščine: njegov živahni latinski temperament; latinske poteze obraza / latinske dežele / ekspr. organizacija prireditve je bila latinska ne dobra, nekoliko površna / Latinska Amerika države Srednje in Južne Amerike ● Latinska četrt četrt v Parizu, kjer so visoke šole; star. tri leta je sedel v latinskih klopeh je obiskoval gimnazijo; ekspr. latinska šola nekdaj srednja šola, gimnazija s poudarkom na latinskem jezikunavt. latinsko jadro trikotno jadro, privezano na poševni križ; rel. latinski križ križ, ki ima spodnji krak daljši; križ, pri katerem se prsti dotaknejo čela, prsi, leve in desne rame; latinska cerkev katoliška cerkev zahodnega obreda; zahodna cerkev latínsko prisl.: govoriti (po) latinsko; sam.: star. naredil je nekaj latinskih nekaj razredov gimnazije
  22.      latínskoamêriški  -a -o prid. (-) nanašajoč se na Latinsko Ameriko: latinskoameriške države / latinskoameriški plesi plesi, nastali pod vplivom španske ter črnske glasbene in plesne folklore; latinskoameriška glasba glasba s španskimi, portugalskimi in črnskimi folklornimi elementi
  23.      latínstvo  -a s () miselnost, kultura, ki izhaja iz latinske tradicije, literature: posnemanje latinstva; zadnji predstavnik mednarodnega latinstva
  24.      latínščina  -e ž () 1. latinski jezik: vsa svoja dela je napisal v latinščini; znanje latinščine / cerkvena, klasična latinščina / prvo uro smo imeli latinščino pouk tega jezika 2. ekspr., navadno v zvezi lovska latinščina pripovedovanje o (šaljivo) pretiranih ali namišljenih lovskih doživljajih: stari lovci so znani po svoji lovski latinščini
  25.      latíti se  -ím se in latíti -ím nedov. ( í) nav. 3. os., redko delati late: oves se lati

   20.901 20.926 20.951 20.976 21.001 21.026 21.051 21.076 21.101 21.126  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA