Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (2.051-2.075)



  1.      simpózij  -a m (ọ́) 1. zborovanje, sestanek, na katerem strokovnjaki razpravljajo, se posvetujejo o določeni temi: udeležiti se simpozija; organizirati simpozij; sodelovati na simpoziju; simpozij o srčnih boleznih, varstvu okolja / dvodnevni, mednarodni simpozij; strokovni, znanstveni simpozij // ekspr. udeleženci takega zborovanja, sestanka: simpozij je analiziral zlasti probleme izobraževanja 2. pri starih Grkih gostija, pojedina, pri kateri se je razpravljalo o čem pomembnejšem: pri simpoziju so se nekateri gostje opili ◊ um. kiparski simpozij organizirano začasno skupno bivanje in delo kiparjev
  2.      simpózijski  -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na simpozij: simpozijska srečanja zdravnikov / objaviti simpozijske prispevke
  3.      simptóm  -a m (ọ̑) navadno s prilastkom 1. med. sprememba, ki kaže na določeno bolezen ali je značilna zanjo; bolezenski znak, bolezensko znamenje: ugotoviti simptome kolere; visoka vročina je simptom tifusa / bolezenski simptomi 2. knjiž. znak, znamenje: to so simptomi nemoči, starosti / ta dogodek je simptom novega časa
  4.      simptomátičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na simptom: simptomatičen pojav; grizenje nohtov je simptomatična razvada ♦ med. simptomatično zdravljenje simptomatsko zdravljenje // knjiž. značilen, tipičen: to se kaže v simptomatični obliki; ta kriza je simptomatična za takratne razmere / posebno simptomatičen pa je dvig mladinskega kriminala simptomátično prisl.: motnje so se pojavile simptomatično / v povedni rabi simptomatično je, da so te dokumente skrivali
  5.      simptomátika  -e ž (á) knjiž. simptomi v celoti: ta bolezen ima podobno simptomatiko kot meningitis / gospodarska simptomatika / prav v tem je moderna simptomatika besedila skupek značilnosti
  6.      simptomatologíja  -e ž () veda o (bolezenskih) simptomih: razvoj simptomatologije / simptomatologija duševnih bolezni
  7.      simptomátski  -a -o prid. () knjiž. simptomatičen: simptomatski znaki ♦ med. simptomatsko zdravljenje zdravljenje simptomov simptomátsko prisl.: simptomatsko zdraviti bolezen
  8.      simptómen  -mna -o prid. (ọ̑) knjiž. simptomatičen: to je simptomen pojav ♦ med. simptomni kompleks skupek simptomov, značilnih za določeno bolezen; sindrom
  9.      simulácija  -e ž (á) glagolnik od simulirati: simulacija bolezni, umora / simulacija zračnega napada
  10.      simulánt  in simulànt -ánta m (ā á; á) kdor simulira: prepričani so, da je simulant; imajo ga za simulanta
  11.      simulántka  -e ž (ā) ženska oblika od simulant: simulantki je dal nekaj kapljic za pomirjenje
  12.      simulántstvo  -a s (ā) dejstvo, da je kdo simulant: očitali so mu simulantstvo / politično simulantstvo
  13.      simulátor  -ja m () teh. naprava, s katero se umetno ustvarjajo delovni pogoji, kot so pri opravljanju določenih nalog, operacij v resnici: izdelati, zgraditi simulator / kabina letalskega simulatorja; simulator vesoljske ladje
  14.      simulíranje  -a s () glagolnik od simulirati: simuliranje bolezni; pogosti primeri simuliranja / simuliranje razmer, ki obstajajo na zemlji
  15.      simulírati  -am nedov. in dov. () 1. delati, da je določeno izmišljeno ali lažno stanje, dejanje videti kot resnično, hliniti: simulirati bolezen, nosečnost; simulirati samomor; spet simulira / zna simulirati inteligenco // delati, da je videti kot resnično kaj sploh: za vajo simulirati zračne boje z nasprotnikom; pren., knjiž. mnogi pesniki poezijo samo simulirajo 2. teh. umetno ustvarjati ustrezne pogoje za opravljanje določenih nalog: v takih laboratorijih lahko simulirajo različne klime; simulirati vesoljski polet ◊ elektr. simulirati sistem ugotavljati spremembe, ki nastanejo v sistemu, če se določene vrednosti, podatki spremenijo simulirajóč -a -e: zahvalil se mu je, simulirajoč veselo presenečenje simulíran -a -o: simulirani vesoljski poleti; simulirana bolezen ♦ jur. simulirana cena, pogodba navidezna cena, pogodba; simulirana tatvina tatvina z namenom, da se prikrije poneverba
  16.      simultán  -a -o prid. () knjiž. istočasen, hkraten: simultan napad z več strani; razvoj teh pojavov je simultan; simultan in sukcesiven / simultan izid knjige v različnih državah; anketa po metodi simultanih odgovorov ∙ simultano prevajanje prevajanje, pri katerem prevajalec posluša govornika in sproti prevaja uporabnikugled. simultano prizorišče prizorišče, na katerem se istočasno v različnih okoljih dogaja ali tekoče menjava več dogajanj; med. simultano cepljenje cepljenje z več cepivi hkrati; šport. simultane vaje vaje, ki se delajo istočasno na tleh in na orodju simultáno prisl.: aparat je zapisoval meritve na trak in jih simultano oddajal; to poteka simultano ♦ šah. simultano igrati igrati istočasno z več nasprotniki na več šahovnicah
  17.      simultánka  -e ž () šah. šahovska prireditev, na kateri igra en igralec istočasno z več nasprotniki na več šahovnicah: organizirati simultanko / igrati simultanko z desetimi nasprotniki
  18.      simultánost  -i ž () knjiž. istočasnost, hkratnost: simultanost različnih občutkov / simultanost stilov
  19.      simultánski  -a -o prid. () redko simultan: simultansko prevajanje ◊ jur. simultanska hipoteka hipoteka, pri kateri je ista terjatev nerazdelno zavarovana na več zemljiščih; skupna hipoteka; ptt simultanski sistem sistem, ki omogoča istočasno delovanje dveh ali več ločenih telefonskih ali telegrafskih zvez na istem vodu
  20.      sín  -a stil.m, mn. sinóvi stil. síni; dv. sína in sinóva () moški v odnosu do svojih staršev: sin se je oženil; imata tri sinove; roditi sina; to je najmlajši sin; sin edinec; sin in hči / bratov sin nečak; nezakonski, prvorojeni sin; ekspr. še rodni sin ga ni več spoznal; sinov sin vnuk // knjiž., s prilastkom moški a) glede na svoj izvor, družbeno pripadnost: bil je zvest sin svojega naroda; tujina je zastrupila tisoče naših sinov in hčera b) glede na značilno povezanost s tem, kar izraža prilastek: bil je pravi sin svoje dobe / je vnet sin planin rad hodi v planine ● tudi on je Adamov sin navaden človek z vsemi slabostmi; slabš. izgini, pasji sin hudobnež, zlobnež; pog. on je pravi sin svojega očeta ima določene, zlasti slabe lastnosti očeta v enaki ali še večji meri; preg. kakršen oče, takšen sin; preg. ti očeta do praga, sin tebe čez prag slabo ravnanje s starši se zelo maščujerel. Sin božji, človekov Kristus síne ekspr.: kako je, sine; sine, tako pa ne bo šlo; prim. sine
  21.      sinagóga  -e ž (ọ̑) pri judih stavba, namenjena za skupno opravljanje molitev in proučevanje svetih knjig, shodnica: zgraditi sinagogo; iti v sinagogo / judovska sinagoga
  22.      sinántrop  in sinántropus -a m () antr. človek iz srednjega pleistocena, katerega okostje je bilo najdeno v bližini Pekinga, pekinški človek
  23.      sinápsa  -e ž () biol. stično mesto izrastkov dveh živčnih celic ali živčnega vlakna in sprejemnega organa
  24.      sínček  -čka m () nav. ekspr. manjšalnica od sin: s sinčkom je šla na sprehod / sinček edinček ∙ iron. mamin sinček razvajen, nesamostojen, zelo zahteven otrok, fant
  25.      sínčič  -a m () redko sinček: svoja dva sinčiča lepo vzgaja

   1.926 1.951 1.976 2.001 2.026 2.051 2.076 2.101 2.126 2.151  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA