Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (20.476-20.500)



  1.      kresoválec  -lca [c tudi lc] m () kdor kresuje: prepevanje poznih kresovalcev
  2.      kresovánje  -a s () glagolnik od kresovati: kresovanje se je zavleklo pozno v noč / kresovanje pastirjev
  3.      kresováti  -újem nedov.) 1. praznovati kresni dan zvečer pred tem dnem: fantje in dekleta kresujejo 2. ekspr., redko kuriti ogenj na prostem: skupaj sta kresovala in pastirovala
  4.      kréša  -e ž (ẹ́) bot., navadno v zvezi vrtna kreša enoletna, navadno kulturna rastlina z belimi ali rdečimi cveti v socvetju, Lepidium sativum: gojiti vrtno krešo / solata iz vrtne kreše ◊ bot. vodna kreša vodna rastlina z razraslim steblom in cveti v socvetju, Nasturtium
  5.      kréšica  -e ž (ẹ́) bot. gorska rastlina z drobnimi belimi cveti v socvetju, Hutchinsia: grušč prerašča krešica in druge rastlinice
  6.      kréšič  -a m (ẹ̑) nav. mn., zool. roparski hrošči z zakrnelimi krili, Carabidae: žitni krešič
  7.      kreténski  -a -o prid. (ẹ̑) 1. med. telesno in duševno nerazvit zaradi pomanjkljivega delovanja žleze ščitnice: kretenski otrok / kretenski izraz na obrazu 2. pog., slabš. omejen, neumen: tega je kriv njegov kretenski stric / v svoji kretenski preprostosti ničesar ne sluti
  8.      kreténstvo  -a s (ẹ̑) knjiž. stanje kretenskega človeka: otrokovo kretenstvo
  9.      krétniški  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na kretnike ali kretnico: kretniške in signalne naprave / kretniško osebje ♦ žel. (kretniško) menjalo del kretnice, s katerim se premika njen jeziček
  10.      kretónast  -a -o prid. (ọ̑) tekst. ki je iz kretona: kretonast predpasnik
  11.      krétski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na Kreto: kretski prebivalci ♦ arheol. kretsko-mikenska kultura kultura na Peloponezu, v Beociji in na Kreti pred grško kulturo
  12.      krévljast  -a -o prid. (ẹ̑) ekspr. šepast, šepav: bil je majhen in krevljast / krevljast konj // slabš. kriv, neraven: ima zelo krevljaste noge / v kuhinji je stala krevljasta miza stara, polomljena
  13.      krévs  -a m (ẹ̑) slabš., redko človek, ki počasi, težko hodi: tudi ta stari krevs se je privlekel
  14.      krévsa  -e ž (ẹ̑) slabš. človek, ki počasi, težko hodi: stara krevsa // neroden, navadno slaboten človek: same težave ima s to krevso
  15.      krevsánje  -a s () glagolnik od krevsati: pred vrati se je zaslišalo krevsanje
  16.      krevsáti  -ám nedov.) ekspr. počasi, težko hoditi: po stezi je krevsal starec; onemogel krevsa proti domu // slabš. hoditi, iti: krevsaj vendar nekoliko hitreje krevsajóč -a -e: slišati je bilo krevsajoče korake
  17.      krevsè  -éta m ( ẹ́) slabš. človek, ki počasi, težko hodi: zdaj jim je dober vsak krevse in švedre
  18.      krevsè  -éta s ( ẹ́) slabš. človek, ki počasi, težko hodi: tako krevse ti ne more dosti pomagati
  19.      krézovski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na kreze: krezovsko obilje / nagrade so bile naravnost krezovske
  20.      kŕfski  -a -o prid. () nanašajoč se na otok Krf: krfsko prebivalstvo ♦ zgod. krfska deklaracija izjava zastopnikov Srbije in Jugoslovanskega odbora na Krfu leta 1917 o ustanovitvi kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev
  21.      krhkolísten  -tna -o prid. () vrtn., navadno v zvezi krhkolistna solata solata, ki ima krhke, tanjše liste: krhkolistne in mehkolistne solate
  22.      kŕhkost  -i ž (ŕ) lastnost, značilnost krhkega: krhkost listov; snov je značilna po krhkosti / krhkost sanj / pri vsej svoji krhkosti je še krepka
  23.      kričáški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na kričače: kričaški govor / kričaški agitatorji
  24.      kričáštvo  -a s () nav. slabš. lastnost kričavega človeka: njegovo kričaštvo ni pritegnilo poslušalcev / kričaštvo in demagogija
  25.      kričávost  -i ž (á) lastnost, značilnost kričavega: kričavost glasu / za predstavo sta bila značilna patos in kričavost

   20.351 20.376 20.401 20.426 20.451 20.476 20.501 20.526 20.551 20.576  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA