Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (20.464-20.488)



  1.      kresíja  -e ž () v stari Avstriji okrožni urad: ustanavljati kresije // poslopje tega urada: ustavil se je pred kresijo
  2.      kresílen  -lna -o [tudi n] prid. () nanašajoč se na kresilo: kresilna naprava / kresilni kamen kremen; kresilna goba rastlina zajedavka, zlasti na bukvah ali brezah
  3.      kresílnik  -a [tudi n] m () kamen, navadno kremen, ob katerega se tolče, drgne, da nastanejo iskre; kresilo: žvenket kresilnika in jekla / za kurjenje je še vedno uporabljal kresilnik / puška na kresilnik kremenjača // ekspr., redko vžigalnik: iz žepa je potegnil kresilnik ◊ min. kalcedon gomoljaste oblike, prekrit s kremenom
  4.      kresílo  -a s (í) kamen, navadno kremen, ob katerega se tolče, drgne, da nastanejo iskre: loviti iskre s kresila; kresilo in kresilna goba / naredil si je kresilo iz kremena in kosa železove rude
  5.      kresíšče  -a s (í) kraj, prostor, kjer se kuri kres: kresišče na hribu
  6.      kresníca  -e ž (í) 1. majhna žuželka s svetilnim organom na spodnji strani zadka: nad travnikom so letale kresnice 2. nar. marjeta, ivanjščica: nabirati kresnice ◊ bot. gozdne kresnice visoka trajnica vlažnih gozdov z belkastimi cveti v sestavljenih grozdih; kresničevje; etn. kresnica dekle, ki v kresni noči z obhodi in obrednim petjem prosi za dobro letino
  7.      kresníčevje  -a s (í) bot. visoka trajnica vlažnih gozdov z belkastimi cveti v sestavljenih grozdih, Aruncus vulgaris: nabirati kresničevje
  8.      kresníčka  -e ž (í) nav. ekspr. majhna žuželka s svetilnim organom na spodnji strani zadka; kresnica: nad travo so letale kresničke ◊ rib. riba, ki se v svetlobi rdeče svetlika, Hemigrammus erythrozonus
  9.      kresník  -a m (í) redko kresovalec: kres je že dogoreval in kresniki so se odpravljali domov ◊ agr. boljši krompir domače sorte z belim mesom; oneida
  10.      kresník  in krésnik -a m (í; ẹ̑) etn., po ljudskem verovanju bitje, ki predstavlja sonce in ima največjo moč ob kresu: verovati v kresnike
  11.      kresnikováti  -újem nedov.) redko kresovati: do zore je kresnikoval
  12.      krêsniti  -em, tudi kresníti in krésniti -em dov.; ẹ́ ẹ̑) 1. močno udariti, podrgniti ob kaj trdega: rezilo kresne ob kamen / sunkovito je kresnil z vžigalico po škatlici // pog., ekspr. udariti: s puškinim kopitom ga je kresnil po glavi; molči, ali pa te kresnem 2. pog., ekspr., v zvezi z jo začeti hoditi: kresnil jo je kar po bližnjici ● žarg., lov. na lovu je kresnil petelina ustrelil
  13.      kresoválec  -lca [c tudi lc] m () kdor kresuje: prepevanje poznih kresovalcev
  14.      kresovánje  -a s () glagolnik od kresovati: kresovanje se je zavleklo pozno v noč / kresovanje pastirjev
  15.      kresováti  -újem nedov.) 1. praznovati kresni dan zvečer pred tem dnem: fantje in dekleta kresujejo 2. ekspr., redko kuriti ogenj na prostem: skupaj sta kresovala in pastirovala
  16.      kréša  -e ž (ẹ́) bot., navadno v zvezi vrtna kreša enoletna, navadno kulturna rastlina z belimi ali rdečimi cveti v socvetju, Lepidium sativum: gojiti vrtno krešo / solata iz vrtne kreše ◊ bot. vodna kreša vodna rastlina z razraslim steblom in cveti v socvetju, Nasturtium
  17.      kréšica  -e ž (ẹ́) bot. gorska rastlina z drobnimi belimi cveti v socvetju, Hutchinsia: grušč prerašča krešica in druge rastlinice
  18.      kréšič  -a m (ẹ̑) nav. mn., zool. roparski hrošči z zakrnelimi krili, Carabidae: žitni krešič
  19.      kreténski  -a -o prid. (ẹ̑) 1. med. telesno in duševno nerazvit zaradi pomanjkljivega delovanja žleze ščitnice: kretenski otrok / kretenski izraz na obrazu 2. pog., slabš. omejen, neumen: tega je kriv njegov kretenski stric / v svoji kretenski preprostosti ničesar ne sluti
  20.      kreténstvo  -a s (ẹ̑) knjiž. stanje kretenskega človeka: otrokovo kretenstvo
  21.      krétniški  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na kretnike ali kretnico: kretniške in signalne naprave / kretniško osebje ♦ žel. (kretniško) menjalo del kretnice, s katerim se premika njen jeziček
  22.      kretónast  -a -o prid. (ọ̑) tekst. ki je iz kretona: kretonast predpasnik
  23.      krétski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na Kreto: kretski prebivalci ♦ arheol. kretsko-mikenska kultura kultura na Peloponezu, v Beociji in na Kreti pred grško kulturo
  24.      krévljast  -a -o prid. (ẹ̑) ekspr. šepast, šepav: bil je majhen in krevljast / krevljast konj // slabš. kriv, neraven: ima zelo krevljaste noge / v kuhinji je stala krevljasta miza stara, polomljena
  25.      krévs  -a m (ẹ̑) slabš., redko človek, ki počasi, težko hodi: tudi ta stari krevs se je privlekel

   20.339 20.364 20.389 20.414 20.439 20.464 20.489 20.514 20.539 20.564  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA