Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (20.389-20.413)


  1.      krasôten  -tna -o prid. (ó) knjiž., ekspr. zelo lep: krasotne mlade dame / krasotne stavbe / srnjak s krasotnim rogovjem ♪
  2.      krasotíca  -e ž (í) knjiž. zelo lepa ženska; lepotica: tudi njene hčere so bile krasotice ♪
  3.      kráspati  -am nedov. (ȃ) nar. praskati: mačka kraspa po vratih; kraspa in grize / kraspati s kremplji, nohti / kraspati rano / kraspati se po glavi ♪
  4.      krásta  -e ž (á) strjen, posušen izcedek na rani: krasta se naredi, odpade; imeti gnojne kraste; odluščiti krasto // mn., nar. garje: nalezel se je krast ♪
  5.      krastáča  -e ž (á) dvoživka z zavaljenim trupom in zgrbančeno kožo, posuto z debelimi bradavicami: po travi je nerodno hodila krastača; velika, ostudna krastača ♪
  6.      krastáčji  -a -e prid. (ȃ) nanašajoč se na krastače: krastačja glava; dolge krastačje noge / nizko imel je prava krastačja usta ♪
  7.      krástav  -a -o prid. (á) ki ima kraste: krastav obraz; roke je imel krastave in marogaste / zanemarjene krastave rane / krastava jabolka / krastave pege ♪
  8.      krástavec  -vca m (á) 1. redko krastav človek: krastavci in gobavci 2. star. škrlup, fuzikladij: škropiti proti krastavcu ♪
  9.      krástavka  -e ž (á) bot. strupena lističasta goba s sivo rjavim klobukom, prekritim z belimi pikami; panterjeva mušnica ♪
  10.      krástavost  -i ž (á) 1. lastnost, značilnost krastavega: krastavost obraza 2. agr. glivična bolezen drevja, zlasti sadnega, pri kateri nastanejo na listih in sadežih krastave pege; škrlup: krastavost kumar, sadja ♪
  11.      krásti  krádem nedov., stil. kràl krála (á ȃ) jemati kaj s prisvojitvenim namenom na skrivaj in brez dovoljenja in vednosti lastnika: tat krade; dokazali so mu, da je kradel in ropal; krasti denar; otroci so kradli jabolka na vrtu; krade kot sraka / ta pa zelo rad krade / brezoseb. tako kot danes se še ni kradlo; pren., ekspr. občutek krivde mu je kradel spanec // povzročati, da kdo izgublja zlasti določene moralne kvalitete: krasti komu čast; s takšnim govorjenjem mu je kradel dobro ime, ugled ● ekspr. bogu čas krasti lenariti; ekspr. čas mu krade moti ga pri delu zaradi nepomembnih stvari; preg. kdor laže, ta krade lažnivemu človeku se pripisuje tudi tatvina ◊ etn. blago krasti otroška igra, pri kateri udeleženec v vlogi kupca ugiblje, katero blago predstavljajo drugi krásti se nav. ekspr. brez šuma, pritajeno hoditi: med travo se je kradla neka žival / večkrat se je kradel z doma, iz hiše; tiho se je kradel k oknu / pogledi so se mu kradli k njej skrivaj uhajali // komaj opazno, navadno samovoljno prodirati, premikati se: solze so se ji kradle iz oči; v srce se ji tiho krade huda slutnja / skozi okno se je pričela krasti luč, svetloba; pren. ta človek se ji večkrat krade v misli ♪
  12.      krástica  -e ž (á) manjšalnica od krasta: krastica se je že odluščila ♪
  13.      kráščina  -e ž (ȃ) 1. kraško narečje: govoriti v kraščini 2. knjiž., redko kamnat, kraški svet: pred njim se je razprostirala kraščina ♪
  14.      krašênje  -a s (é) glagolnik od krasiti: lotil se je krašenja sobe / krašenje tort / umetnost krašenja ♪
  15.      kráševec  -vca m (á) kdor živi na kraškem svetu ali je doma s kraškega sveta: je pravi kraševec ♪
  16.      kráševski  -a -o prid. (á) redko kraški: kraševski svet ♪
  17.      kráški  -a -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na kras: kamnit, pust kraški svet; pogozdovanje kraških goličav; kraška pokrajina; kraška tla / kraški izvir; kraška jama podzemeljska jama v kraškem svetu 2. nanašajoč se na Kras: postregli so jim s kraškimi specialitetami / to je značilna kraška govorica / pili so kraški teran teran s Krasa; kraška burja; kraško dvorišče dvorišče, obdano s stanovanjskimi in gospodarskimi poslopji, na vhodni strani pa z zidom in vrati ◊ agr. kraška motika kopača z dvema ali tremi roglji; bot. kraški gaber nizko drevo z majhnimi listi, ki raste na dinarskem krasu, Carpinus orientalis; kraški šetraj pritlikav grmiček s črtalasto suličastimi listi in navadno belimi cveti v socvetjih, Satureja montana; gastr. kraški pršut svinjsko stegno, presušeno na zraku; geogr. kraški pojavi; kraška dolina; kraško polje podolgovat zaprt svet na krasu z ravnim dnom in navadno s ponikalnico ter občasnimi poplavami ♪
  18.      kráterski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na krater: kraterski rob / kratersko jezero ◊ obl. kraterski ovratnik navzdol zavihan okrogel ovratnik, odmaknjen od vratu ♪
  19.      kratkobeséden  -dna -o prid. (ẹ̑) redkobeseden: ves večer je bila bolj kratkobesedna ♪
  20.      kratkočásen  -sna -o prid., kratkočásnejši (á ā) ki povzroča, ustvarja kratkočasje: kratkočasen film, sestavek; večer je bil zelo kratkočasen / kratkočasen človek kratkočásno prisl.: živahno in kratkočasno govoriti ♪
  21.      kratkočásenje  -a s (á) glagolnik od kratkočasiti: kratkočasenje občinstva / delo mu je pomenilo samo kratkočasenje in zabavo ♪
  22.      kratkočásiti  -im nedov. (á ȃ) povzročati komu kratkočasje: ves večer jih je kratkočasil; kratkočasiti koga s petjem; v družbi se kratkočasi ♪
  23.      kratkočásje  -a s (ȃ) duševno stanje ugodja, zadovoljstva: knjiga mu nudi prijetno kratkočasje; to dela samo zaradi kratkočasja / kratkočasja je bilo dovolj ves večer kratkočasenja ♪
  24.      kratkočásnež  -a m (ȃ) ekspr. kratkočasen človek: bil je prijeten kramljavec in kratkočasnež ♪
  25.      kratkočásnica  -e ž (ȃ) ekspr. kratkočasna zgodba, pripoved: pripovedoval mu je burkaste kratkočasnice // kratkočasna ženska: prijetno mu je bilo v družbi te kratkočasnice ♪

   20.264 20.289 20.314 20.339 20.364 20.389 20.414 20.439 20.464 20.489  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA