Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
S (20.314-20.338) 
- kotlovínast -a -o prid. (í) ki je iz kotlovine: kotlovinasta posoda ♪
- kôtlovski -a -o prid. (ó) redko koteln: kotlovska pločevina ♪
- kotoneáster -tra m (á) vrtn. okrasni grm z drobnimi belimi ali bledo rožnatimi cveti in rdečimi plodovi, panešplja: po parku so nasadili več vrst kotoneastrov ♪
- kotúrnski -a -o prid. (ú) nanašajoč se na koturn: bili so v visokih koturnskih čevljih / koturnska privzdignjenost igre ♪
- kovárski -a -o prid. (á) knjiž. spletkarski, rovarski: vodili so ga kovarski nagibi / gre za kovarsko dejavnost propagande ♪
- kovárstvo -a s (ȃ) knjiž. spletkarstvo, rovarstvo: politično kovarstvo; postal je žrtev kovarstva in laži ♪
- kováški -a -o prid. (á) nanašajoč se na kovače ali kovanje: usnjen kovaški predpasnik / kovaška obrt / kovaški meh; kovaške klešče; kovaško kladivo, orodje; kovaško ognjišče ognjišče, na katerem se z ogljem ali koksom razžarjajo kosi kovine pred kovanjem ∙ sope kot kovaški meh zelo, glasno ♦ metal. kovaška klada debela kvadratna plošča z različno oblikovanimi luknjami in z žlebovi na robovih ♪
- kováštvo -a s (ȃ) kovaška obrt: izučil se je kovaštva / umetno kovaštvo / opustil je kovaštvo opravljanje kovaškega poklica ♪
- kovínarski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kovinarje ali kovinarstvo: kovinarska delavnica; obiskuje kovinarsko šolo / kovinarska industrija kovinska ♪
- kovínarstvo -a s (ȋ) 1. dejavnost, ki se ukvarja z oblikovanjem, obdelovanjem kovin: razvoj kovinarstva 2. veda o pridobivanju barvastih kovin: ima izpit iz kovinarstva ♪
- kovínast -a -o prid. (í) redko kovinski: kovinasta cev, posoda / govoril je s kovinastim glasom / kovinasta barva kovínasto prisl.: kovinasto zeleni hrošči ♪
- kovínostrugár -ja m (ȋ-á) delavec, ki struži kovine: sprejeti v službo kovinostrugarja ♪
- kovínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kovino: a) kovinski izdelki; kovinski vijak; kovinska cev; kovinska embalaža; kovinska galanterija; kovinska konstrukcija; kovinska palica, plošča, posoda b) kovinski lesk, sijaj; kovinski okus okus po kovini; kovinske in nekovinske lastnosti / ekspr. govoriti s kovinskim glasom z zvonkim, ostrim glasom / kovinska barva c) dela v kovinski stroki; kovinska industrija industrija, ki oblikuje, obdeluje kovine v končne izdelke ◊ fiz. kovinski barometer kovinska priprava za merjenje zračnega pritiska; aneroid; kem. kovinski oksid spojina kovine s kisikom; obrt. kovinsko pohištvo pohištvo s kovinskimi nosilnimi deli; teh. kovinska elektroda; kovinska žaga žaga za rezanje kovin kovínsko prisl.: perje se mu kovinsko sveti; kovinsko modra morska gladina; hrošč kovinsko zelene barve ♪
- kóvniški -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na kovničarje ali kovnico: kovniški material / kovniško delo / kovniški obrat ♪
- kóvnost -i ž (ọ̄) lastnost, značilnost kovnega: kovnost jekla / preizkus kovnosti ♪
- kôzast -a -o prid. (ó) redko kozav: kozast obraz // kozji: mož s kozasto brado ♪
- kozáški -a -o prid. (á) nanašajoč se na kozake: kozaški oddelek / kozaška konjenica / kozaški škornji ♪
- kozáštvo -a s (ȃ) v carski Rusiji miselnost, lastnosti kozakov: duh starega kozaštva // redko kozaki: poveljevati kozaštvu ♪
- kozávost -i ž (á) značilnost kozavega: kozavost obraza ◊ agr. nabrekline, ki jih na rastlinah povzročajo nekateri zajedavci ♪
- kozêrski -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na kozerje ali kozerijo: opisuje s kozersko gostobesednostjo; kozerska ironija kozêrsko prisl.: kozersko neprisiljeno podajanje zanimivih podrobnosti ♪
- kozíti se -ím se nedov. (ȋ í) nar. primorsko glasno jeziti se, razburjati se: za vsako malenkost se kozi in togoti / dekleta se kozijo glasno se smejejo, režijo ♪
- kozlóvski -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na kozle: kozlovska koža / ima rjave brke in kozlovsko brado ♪
- kozmolóški -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na kozmologijo: ravnovesje v vesolju in drugi kozmološki problemi / kozmološki nauk o nastanku zemlje iz vode; kozmološke teorije ♪
- kozmonávtski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kozmonavte ali kozmonavtiko: kozmonavtska čelada / kozmonavtska znanost ♪
- kozmopolítski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kozmopolite ali kozmopolitizem: buržoazni nacionalizem in kozmopolitske tendence / kozmopolitski in domovinski principi v njegovi pesnitvi // nav. ekspr. mednaroden, svetoven: to je veliko, kozmopolitsko mesto / kozmopolitski značaj prestolnice kozmopolítsko prisl.: kozmopolitsko usmerjen človek ♪
20.189 20.214 20.239 20.264 20.289 20.314 20.339 20.364 20.389 20.414