Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (20.176-20.200)



  1.      kosmátka  -e ž () bot. trava z bočno sploščenimi klaski v latu, Eragrostis: mala, prava kosmatka
  2.      kosmatúlja  -e ž (ú) bot. alpska rastlina s škrlatnimi ali modrikastimi cveti v koških, Saussurea: pritlikava kosmatulja
  3.      kosmìč  -íča m ( í) 1. manjšalnica od kosem: kosmič prediva, vate / krpa ne pušča kosmičev / kosmič surovega masla / sneg je padal v debelih kosmičih 2. nav. mn., v zvezi ovseni kosmič oluščeno in stisnjeno ovseno zrno: zavitek ovsenih kosmičev / jedli so ovsene kosmiče z mlekom
  4.      kosmíčast  -a -o prid. (í) nanašajoč se na kosmič: sladoled je bil grudičast in kosmičast / kosmičast oblak ♦ tekst. kosmičasta preja preja, ki ima zaradi dodanih kosmičev odebeljena mesta; kosmičasto blago blago iz kosmičaste preje kosmíčasto prisl.: kosmičasto rasti
  5.      kosmíčenje  -a s () glagolnik od kosmičiti: kosmičenje vate / kosmičenje vode
  6.      kosmíčiti  -im nedov.) 1. nav. ekspr. trgati na majhne kosme, nitke: kosmičiti vato 2. kem. izločati majhne delce iz koloidne raztopine ali prah iz plina v obliki kosmičev: kosmičiti vodo kosmíčiti se tvoriti kosme, kosmiče, svaljke, navadno na površini: blago se kosmiči // redko sprijemati se (v kepe): barva se kosmiči
  7.      kosmína  -e ž (í) nar. 1. dlaka, kocina: srebrne kosmine v bradi; kosmine pod nosom 2. velika, cunjasta snežinka; kosem: z neba so padale kosmine
  8.      kosmínje  -a s () zastar. več dlak, dlake: kamelje kosminje ♦ tekst. kosmatena stran tkanine
  9.      kosmínka  -e ž () knjiž. velika, cunjasta snežinka; kosem: tla so pokrivale vedno gostejše kosminke
  10.      kosmúlja  -e ž (ú) gojen ali divje rastoč bodeč grm z užitnimi jagodami: na vrtu imajo ribez in kosmuljo / jesti kosmulje
  11.      kosmúljev  -a -o prid. (ú) nanašajoč se na kosmuljo: kosmuljevo grmičje / kosmuljeva mezga
  12.      kosmúljka  -e ž () vrtn. okrasna rastlina z dolgimi ozkimi listi, ki se razrašča z živicami, Chlorophytum: gojiti kosmuljko / živikasta kosmuljka
  13.      kósnik  -a m (ọ̑) navt. poševen drog na prednjem delu premca: stal je na kosniku; kosnik jahte
  14.      kósoma  prisl. (ọ̑) knjiž. v kosih, po kosih: omet odpada kosoma / obleko so metali kosoma za njim kos za kosom
  15.      kosorép  in kosorèp -épa -o prid. (ẹ̑; ẹ́) knjiž. ki ima odrezan, prisekan rep: spremljal ga je kosorep pes; kosorepa mačka
  16.      kosorépec  -pca m (ẹ̑) knjiž. žival, navadno pes, ki ima kratko odrezan, prisekan rep: tropa gosposkih psov — kosorepcev / pes kosorepec
  17.      kosorépiti  -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) knjiž. na kratko rezati, sekati rep: kosorepiti pse
  18.      kósov  -a -o (ọ̑) svojilni pridevnik od kos2: slišala se je le kosova pesem
  19.      kósovec  -vca m (ọ̑) premog v velikosti nad 6 cm: naročil je dve toni kosovca; orehovec in kosovec
  20.      kósoven  tudi kosóven -vna -o prid. (ọ̑; ọ̄) ki je v kosih: kosovni led / kosovni premog; kosovno pohištvo ◊ ekon. kosovna mezda mezda, ki se obračunava glede na število narejenih kosov; trg. kosovno blago blago na kose
  21.      kósovka  -e ž (ọ̑) ekspr. samica kosa: kos in kosovka
  22.      kóst  -í ž (ọ̑) 1. vsak od delov, ki sestavlja okostje človeka in nekaterih živali: zlomiti si kost; lobanja je iz osmih kosti; podolgovata, sploščena, štirioglata kost; prelom kosti; mišice in kosti; na vsako besedo je prežal kakor pes na kost; suha je kot kost in koža zelo / ima krhke, mehke, močne kosti / urezal se je do kosti / pes gloda kost / kupiti meso brez kosti; mozgova kost / čelna, čeljustna kost; dlanske kosti; obraz s poudarjenimi ličnimi kostmi; nosna kost / človeške, živalske kosti / izdelki iz slonove kosti iz zobovine slonovih oklov 2. redko osrednji oleseneli del koščičastega plodu, sadu; koščica: meso teh breskev gre nerado od kosti 3. ekspr., navadno s prilastkom (človeško) telo: vse kosti ga bolijo / na kamen je položila svoje kosti je sedla; pošteno pretegniti svoje kosti / tu počivajo kosti njegovega očeta posmrtni ostanki, truplo; njene kosti že trohnijo pod zemljo // slabš. človek, navadno suh: vzela bo tisto ošabno kost / kot psovka poberi se, kost stara 4. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi z do izraža visoko stopnjo doživljenega: premražen sem do kosti; mraz, veter je rezal do kosti / obrali so jo do kosti zelo so jo obrekovaliekspr. sama kost in koža ga je zelo je suh; ekspr. dati ideji meso in kosti uresničiti jo; dati ji zunanjo podobo, obliko; ekspr. če bi ga zalotil, bi mu polomil, preštel, zrahljal kosti bi ga zelo pretepel; ekspr. to mu je pognalo strah v kosti prestrašilo ga, vznemirilo; ekspr. še zdaj mu tiči strah v kosteh zelo se boji; ekspr. požrl ga je s kostmi in kožo vsega je požrlanat. bedrna kost stegnenica; cevasta, ploščata kost; ekstremitetna kost; kopitna kost; križna kost križnica; prsna kost kost prsnega koša, na katero so pritrjena rebra; prsnica; gobasta zgradba kosti zgradba, pri kateri je tkivo tako razporejeno, da so vmes luknjice; med. fisura kosti; obl. vzorec ribja kost vzorec z diagonalno lomljenimi črtami; vet. divja ali mrtva kost grčast koščen izrastek na površini cevastih kosti; prim. kamenkost
  23.      kôstanj  -ánja m (ó á) drevo s suličastimi listi in drobnimi rumenkasto belimi cveti v socvetjih ali njegovi užitni sadovi: kostanj že cvete; nabirati kostanj; jesti kuhan, pečen kostanj / pravi kostanj ∙ ekspr. za druge hoditi po kostanj v žerjavico opravljati nevarna dela, od katerih imajo drugi koristibot. divji kostanj okrasno drevo z belimi, rumeno ali rdeče lisastimi cveti v piramidastih socvetjih, Aesculus hippocastanum
  24.      kostánjar  -ja m () kdor (poklicno) peče in prodaja kostanj: kostanjar je postavil peč
  25.      kostánjast  -a -o prid. (á) kostanjev: ima kostanjaste lase

   20.051 20.076 20.101 20.126 20.151 20.176 20.201 20.226 20.251 20.276  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA