Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (20.101-20.125)



  1.      korporacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na korporacija 1: korporacijski gozdovi / korporacijski sistem korporativni sistem; korporacijska država korporativna država
  2.      korporálski  -a -o prid. () nanašajoč se na korporale: korporalska uniforma / korporalski čin
  3.      kórpus  -a m (ọ̑) 1. vojaška enota iz divizij in posebnih enot: formirati korpus; poveljnik korpusa / ekspedicijski korpus 2. publ., navadno s prilastkom skupina, zbor: nastopili so najboljši korpusi; baletni, godalni korpus / diplomatski korpus diplomatski zbor; korpus miru zlasti v ameriškem okolju organizacija iz prostovoljcev, ki skrbi zlasti za gospodarski razvoj in pomoč nerazvitim deželam 3. knjiž., redko zbirka: korpus srednjeveških fresk ● ekspr. ta ženska je pa korpus je zelo debela
  4.      korpus delikti  gl. corpus delicti
  5.      kórpusen  -sna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na korpus 1: korpusno področje / korpusni general
  6.      korpúskul  -a m () fiz. osnovni delec
  7.      korpuskuláren  -rna -o prid. () nanašajoč se na korpuskul: korpuskularno sevanje / korpuskularna teorija svetlobe teorija, po kateri je svetloba sestavljena iz fotonov
  8.      kórski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na kor 1, 2: je korski pevec / zapela je z visokim korskim glasom
  9.      kórteks  -a m (ọ̑) anat. vrhnja plast nekaterih notranjih organov, skorja: operacija korteksa nadledvične žleze / možganski korteks možganska skorja
  10.      kórtes  -a m (ọ̑) v nekaterih državah, nekdaj zakonodajna skupščina, narodno predstavništvo: doseči zmago pri volitvah v kortese / španski kortesi
  11.      korumpíranost  -i ž () nav. slabš. lastnost, značilnost korumpiranega: boriti se proti zlaganosti in korumpiranosti družbe
  12.      korupcíjski  tudi korúpcijski -a -o prid. (; ú) nanašajoč se na korupcijo: o tisti korupcijski aferi se je mnogo pisalo / preganjati korupcijska dejanja
  13.      korupcioníst  -a m () nav. slabš. kdor je izprijen, pokvarjen, navadno zaradi podkupovanja: boj proti korupcionistom; bil je korupcionist in izdajalec
  14.      korúptnost  -i ž () publ. (moralna) izprijenost, pokvarjenost, navadno zaradi podkupovanja: drama je protest zoper koruptnost družbe / izrabili so koruptnost sodnikov podkupljivost
  15.      koruzíšče  in korúzišče -a s (í; ū) 1. njiva, na kateri je rasla koruza: preorati koruzišče; koruzišča in krompirišča so bila suha 2. koruzna slama: na njivi so bili kupi koruzišča
  16.      korúzniški  -a -o prid. () pog. priležniški: tam je pravo koruzniško gnezdo / koruzniško življenje
  17.      korúzništvo  -a s () pog. priležništvo: to ni noben zakon, to je koruzništvo / živita v koruzništvu
  18.      korzárski  -a -o prid. (á) nekdaj gusarski: korzarska ladja / korzarski napadi
  19.      kós 1 -a m (ọ̑) 1. navadno s prilastkom del snovi, stvari: pojedel je tri kose kruha; zaviti kaj v kos papirja; majhen, velik kos sira / odrezati kos salame / razdeliti hlebec na dva kosa; zrezati kaj na drobne kose na drobno 2. navadno s prilastkom predmet, stvar glede na število istovrstnih predmetov, stvari: na zalogi je še nekaj kosov; vsega skupaj je bilo osem kosov / ekspr. med pohištvom so bili prav lepi kosi / sveža jajca so bila po sedemdeset par kos / plačevati od kosa glede na število izdelkov // predmet, stvar kot del istovrstnih predmetov, stvari: kosi perila; pripeljal je nekaj kosov pohištva / omaro je skušal kombinirati z drugimi kosi 3. nav. ekspr., z rodilnikom izraža količinsko omejitev: velik kos poti je sam prehodil; videla je lep kos sveta / doma imajo kos vrta manjši, majhen vrt / dobršen kos življenja je že za njim ● ekspr. tam bo še vedno imela svoj kos kruha zaslužek; spomenik je iz enega kosa nesestavljen, cel; ekspr. iti na kose zdrobiti se, razbiti se; ekspr. razbiti, raztrgati na drobne kose čisto, popolnoma; ekspr. figura v romanu je kot (ulita) iz enega kosa skladna, harmoničnagrad., strojn. fazonski kos večji, primerno oblikovan kos materiala za vodovodno, kanalizacijsko napeljavo; mont. kos največja oblika premoga po drobljenju; trg. blago na kose
  20.      kós 2 -a m (ọ̑) večja ptica pevka črne barve z rumeno liso okrog oči: na vrtu poje, žvižga kos; liščki, kosi in kalini / črni kos ♦ zool. povodni kos ptica pevka, ki se potaplja in gnezdi v bližini vode, Cinclus cinclus
  21.      kós  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) zastar. poševen, nagnjen: gledala ga je s svojimi kosimi očmi
  22.      kós  prisl. (ọ̑) nav. ekspr., z dajalnikom, v povedni rabi, v zvezi biti kos izraža, da je kdo telesno ali duševno dovolj močen za izvršitev določenega dela: temu človeku bom kos; nalogi ni kos; v matematiki je vsakemu kos ∙ ekspr. nismo vsemu kos preveč je dela, da bi ga mogli opraviti
  23.      kôsa  -e stil.ž (ó) orodje z dolgim rezilom in dolgim ročajem za košenje trave: kosa se je skrhala; koso brusiti, klepati, nasaditi / ekspr. kose so pele ● ekspr. smrt že kleplje koso zanj kmalu bo umrl; ekspr. komaj je še mahal s koso kosil; ekspr. prišla je starka s koso smrtgeogr. zemeljska kosa podolžna sipina, ki zapira zaliv ali jezero; navt. kosa nekdaj naprava na liburnah za rezanje vrvi, ki držijo jambore
  24.      kósanje  -a s (ọ̑) glagolnik od kosati se: med njimi se je začelo tiho kosanje / tradicionalno veslaško kosanje
  25.      kosár  -ja m (á) izdelovalec kos: bil je kosar

   19.976 20.001 20.026 20.051 20.076 20.101 20.126 20.151 20.176 20.201  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA