Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (1.976-2.000)

1976.      silogístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na silogizem: silogistična oblika / silogistično dokazovanje, sklepanje ♪
1977.      silogístika  -e ž (í) filoz. nauk o silogizmih: osnove silogistike ♪
1978.      silogízem  -zma m (ȋ) filoz. sklepanje, pri katerem izhaja iz dveh trditev, izjav določen zaključek, sklep: dokazovati s silogizmi / Aristotelovi silogizmi ♪
1979.      silokombájn  -a m (ȃ) teh. stroj, ki opravlja več pomembnih delovnih operacij hkrati, zlasti pri spravljanju krmnih rastlin: silokombajn in samonakladalna prikolica ♪
1980.      síloma  prisl. (ȋ) knjiž. 1. s silo, z velikim naporom: siloma se mu je iztrgala iz objema; siloma se je obvladal; siloma odpreti vrata 2. nasilno, proti volji: siloma so odvlekli fante domov / solze so ji siloma prišle iz oči ♪
1981.      silomér  -a m (ẹ̑) teh. priprava za merjenje sile; dinamometer: kazalci silomera ♪
1982.      siloréznica  -e ž (ẹ̑) agr. naprava za rezanje silažne koruze, trave: rezati s siloreznico; puhalnik siloreznice ♪
1983.      sílos  -a m (ȋ) naprava v obliki stolpa za hranjenje, skladiščenje snovi v razsutem stanju: zgraditi silos; silosi in hladilnice / žitni silos; silos za cement, premog // agr. stolp, jama za konzerviranje zelene krme: spraviti krmo v silos; vrenje krme v silosih ♪
1984.      sílosen  -sna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na silos: silosne naprave; silosne stene / silosna jama ♪
1985.      silostròj  -ôja m (ȍ ó) zastar. pogonski stroj: delostroji in silostroji ♪
1986.      silováti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž. biti nasilen do koga, delati komu silo: silovati miroljubne ljudi / silovati jezik ♪
1987.      silovít  -a -o prid., silovítejši (ȋ) 1. ki ima zelo veliko silo: silovit udarec ga je podrl na tla / silovit vojaški napad // ekspr. ki v odnosu do koga uporablja silo, nasilje: siloviti ljudje; ne bodi tako silovit 2. ekspr. ki se kaže, pojavlja v zelo veliki stopnji: silovit pok / silovit strah; silovito čustvo silovíto prisl.: silovito je počilo; bil mu je silovito hvaležen ♪
1988.      silovítež  -a m (ȋ) ekspr. kdor v odnosu do koga uporablja silo, nasilje: tega siloviteža se vsi bojijo; besneži in siloviteži ♪
1989.      silovítost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost silovitega: silovitost udarca / silovitost napada / silovitost čustva, nagona / ekspr. te silovitosti so se ponavljale silovita, nasilna dejanja, ravnanja ♪
1990.      silumín  -a m (ȋ) metal. zlitina aluminija in silicija ♪
1991.      silúr  -ja m (ū) geol. obdobje starejšega paleozoika, v katerem se je razvila neznatna flora ob morju ♪
1992.      silúrski  -a -o prid. (ū) nanašajoč se na silur: silurske kamnine / silurska doba ♪
1993.      silvánec  -nca m (ȃ) 1. agr., navadno v zvezi zeleni silvanec trta z manjšimi zelenkastimi grozdi: zeleni silvanec je dobro obrodil / muškatni silvanec muškat z zelenkasto rumenimi grozdi; sauvignon 2. kakovostno belo vino iz grozdja te trte: steklenica silvanca ♪
1994.      silvátičen  -čna -o prid. (á) vet., v zvezi silvatična steklina steklina gozdnih živali; gozdna steklina ♪
1995.      silvéster  -tra m (ẹ́) pog. zadnji dan v letu: letos pride silvester na soboto / kam boste šli za silvestra silvestrovat ♪
1996.      Silvéstrov  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na zadnji dan v letu: Silvestrovo jutro / kje boš preživel Silvestrov večer ♪
1997.      silvestrovánje  -a s (ȃ) glagolnik od silvestrovati: prirediti silvestrovanje / na silvestrovanju so si navdušeno nazdravljali ♪
1998.      silvestrováti  -újem nedov. (á ȗ) praznovati zadnji dan v letu, zlasti zvečer, ponoči: silvestrovati v hotelu, doma; silvestrovati s prijatelji ♪
1999.      silvéstrovo  -ega s (ẹ́) zadnji dan v letu: rodil se je na silvestrovo / zabava na silvestrovo ♪
2000.      silvéstrovski  -a -o prid. (ẹ́) silvestrski: silvestrovska noč / iti na silvestrovsko zabavo / ekspr. bil je silvestrovske volje zelo dobre ♪

   1.851 1.876 1.901 1.926 1.951 1.976 2.001 2.026 2.051 2.076