Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (19.439-19.463)


  1.      klèšč  kléšča m (ȅ ẹ́) star. klop m: izdreti klešča; drži se me kot klešč ♪
  2.      kléščar  -ja m (ẹ̑) 1. nar. hrošč, katerega samec ima čeljusti razvite v velike klešče; rogač: pajki in kleščarji 2. redko kdor klesti: kleščarji in tesarji ♪
  3.      kléščast  -a -o prid. (ẹ́) podoben kleščam: kleščaste čeljusti / ima kleščaste roke ♦ vet. kleščasto zobovje ♪
  4.      kléšče  kléšč ž mn. (ẹ́ ẹ̑) 1. orodje za prijemanje iz dveh železnih, navzkrižnih ročic: odpreti, zapreti klešče; držati, prijeti železo s kleščami; s kleščami potegniti žebelj iz deske; klešče in kladivo / čeljusti klešč / kombinirane klešče s ploščatimi in nekoliko priostrenimi čeljustmi; koničaste s koničastimi, ploščate klešče s ploščatimi čeljustmi; kovaške klešče // navadno s prilastkom kleščam podobna priprava: lesene klešče; klešče ščipalke za ščipanje, preščipavanje, zlasti žice; klešče za kodranje las; klešče za orehe, pecivo 2. ekspr., s predlogom položaj, ko samostojno ukrepanje, odločanje ni mogoče: dobila ga je v svoje klešče; biti v kleščah; držati, imeti koga v kleščah / z oslabljenim pomenom iztrgati se iz klešč imperializma ◊ elektr. izolirne klešče z ustrezno izolacijo za delo pri napravah, ki so pod napetostjo; gozd. gozdarske klešče orodje za merjenje debeline lesa; med. ekstrakcijske klešče; porod s kleščami kleščni porod; teh. cevne klešče za prijemanje in vpenjanje cevi; razperilne klešče za upogibanje zob pri žagi na eno in drugo stran; vet. kopitne klešče orodje za odstranjevanje odvečne roževine na kopitu; voj. klešče položaj, ko koloni napadata sovražnika z bokov; zool. klešče kleščam podoben prvi par nog pri rakih ♪
  5.      kléščen  -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na klešče: kleščni prijem / kleščne čeljusti / kleščni napad ♦ med. kleščni porod ♪
  6.      kléščenje  -a s (ẹ́) glagolnik od klestiti: kleščenje in sekanje / kleščenje drevja ♪
  7.      kléščevec  -vca m (ẹ́) redko okleščeno deblo: bukov kleščevec ♪
  8.      kléščevje  -a s (ẹ́) nav. ekspr. odkleščene veje: na ognjišču je dogorevalo kleščevje ♪
  9.      kléščice  -čic ž mn. (ẹ́ ẹ̑) knjiž. manjšalnica od klešče: kladivce in kleščice / kleščice za preščipavanje vozovnic; kleščice za sladkor ♪
  10.      kléščiti  -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) knjiž. utesnjevati, omejevati: kleščili so njeno dejavnost kléščiti se nar. gorenjsko široko, na vsa usta smejati se: škodoželjno se je kleščil ♪
  11.      kléščman  -a m (ẹ̑) nar. hrošč, katerega samec ima čeljusti razvite v velike klešče; rogač: ulovila sva nekaj kleščmanov ♪
  12.      kléščnica  -e ž (ẹ̑) teh. vsak od dveh delov klešč: ena kleščnica je zlomljena ♪
  13.      kléščnik  -a m (ẹ̑) zastar. sekalec (pri živalih): kleščnik spodnje čeljusti ♪
  14.      kléštra  -e ž (ẹ̑) nar. zanemarjen, neurejen, neroden človek: s to kleštro se ne boš več družil ♪
  15.      kletárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na kletarje ali kletarstvo: kletarske potrebščine / kletarska zadruga ♪
  16.      kletárstvo  -a s (ȃ) dejavnost, ki se ukvarja s predelovanjem, hranjenjem vina: pomen kletarstva / dognanja kletarstva ♪
  17.      klétkast  -a -o prid. (ẹ̑) 1. tak kot pri kletki: kletkasta ograja 2. star. karirast, kockast: kletkast prt; kletkasto blago ◊ elektr. kletkasto navitje navitje v obliki valjasto razporejenih palic ♪
  18.      klevétniški  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na klevetnike ali klevete: proti nam se je začela klevetniška gonja, kampanja / klevetniški članki ♪
  19.      klicenósec  -sca m (ọ̑) med. kdor ima bolezenske klice in jih prenaša na druge: klicenosec griže, paratifusa ♪
  20.      klíkarski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na klikarje ali klikarstvo: klikarski interesi / klikarska kritika ♪
  21.      klíkarstvo  -a s (ȋ) slabš. pojavljanje, obstajanje klik: inteligenci so očitali klikarstvo / boriti se proti klikarstvu in strankarstvu / literarno klikarstvo ♪
  22.      klíkovstvo  -a s (ȋ) zastar. klikarstvo: klikovstvo in strankarstvo ♪
  23.      klímaks  -a m (ȋ) lit. besedna figura, ki stopnjuje učinek povedanega z navajanjem pomensko vedno močnejših besed, izrazov, stopnjevanje: klimaks v stavku: ne boj, mesarsko klanje ◊ gozd. končna razvojna stopnja vegetacije; med. klimakterij ♪
  24.      klimaktêrijski  -a -o prid. (é) nanašajoč se na klimakterij: klimakterijske težave / klimakterijska leta ♪
  25.      klimatolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na klimatologe ali klimatologijo: klimatološki študij / klimatološko raziskovanje / klimatološke razmere klimatske ♪

   19.314 19.339 19.364 19.389 19.414 19.439 19.464 19.489 19.514 19.539  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA