Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (18.776-18.800)


  1.      jeznorítost  -i ž (ȋ) ekspr. lastnost človeka, ki se hitro močno razjezi: očitali so mu jeznoritost; zaradi svoje jeznoritosti se je z vsemi sprl ♪
  2.      jezuítski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na jezuite: jezuitski red / jezuitski samostan; jezuitska šola / jezuitska morala ♦ rel. jezuitski general ♪
  3.      jezuítstvo  -a s (ȋ) knjiž. miselnost, delovanje jezuitov: značilnosti jezuitstva // slabš. zvijačnost, neiskrenost: očital mu je jezuitstvo ♪
  4.      Jézus  -a m (ẹ̑) rel. 1. Kristus: v stiski je klical Jezusa 2. v medmetni rabi, z oslabljenim pomenom izraža a) začudenje, navdušenje: Jezus, kako je lepo; (ljubi) Jezus, ali je to mogoče b) strah, vznemirjenje, obup: o Jezus, kaj bo iz tega; Jezus (Kristus), že gredo; Jezus (Marija), gorí c) željo, prošnjo: o (mili) Jezus, da bi ne bilo treba bežati ♪
  5.      jézus  medm. (ẹ̑) izraža a) začudenje, navdušenje: jezus, kako je lepo; jezus, ali je to mogoče b) strah, vznemirjenje, obup: o jezus, kaj bo iz tega; jezus, že gredo c) željo, prošnjo: o jezus, da bi ne bilo treba bežati ♪
  6.      jézusna  in jèzusna medm. (ẹ̑; ȅ) izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost: jezusna, kdo te je udaril ♪
  7.      jézusovec  -vca m (ẹ̑) knjiž. jezuit: red jezusovcev ♪
  8.      jéžast  -a -o prid. (ẹ̄) 1. podoben ježu: ježast kolobar žice / ježasta dlaka trda, nasršena ♦ agr. ježasta brana priprava za drobljenje preorane zemlje v obliki osi z zobmi, ki se priključi traktorju 2. ekspr. zbadljiv, zadirčen: zna biti ježasta ♪
  9.      jèžeš  [žǝš] medm. (ȅ) izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost: ježeš, gori; ježeš, če so jih dobili / ježešna; ježešta; ježeštana ♪
  10.      jèžešmaríja  [žǝš] medm. (ȅ-ȋ) izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost: ježešmarija, sem streljajo ♪
  11.      ježíčast  -a -o prid. (í) podoben ježici: ježičasta oblika / ekspr. ježičasti brki ♪
  12.      jídiš  -a m (ȋ) jezik na nemški osnovi, ki ga govorijo Židi zlasti v Nemčiji in vzhodni Evropi: prevajati iz jidiša; neskl. pril.: izdajati časopis v jidiš jeziku; prisl.: z Židi se je pogovarjal jidiš ♪
  13.      jirs  gl. irs ♪
  14.      jíu-jítsu  in džíudžícu tudi džíudžíc -a [džiudžic-] m (ȋ-ȋ) zlasti v japonskem okolju samoobramba, pri kateri skuša napadeni s spretnimi prijemi obvladati napadalca: učiti se jiu-jitsa // šport, ki goji take prijeme: razmah jiu-jitsa ♪
  15.      jóckeyski  tudi džókejski -a -o [džokej-] prid. (ọ̑) nanašajoč se na jockeye: jockeyske navade / jockeyska čepica okrogla čepica s trdim ščitkom ♪
  16.      jódlarski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na jodlarje ali jodlanje: jodlarski zbor / jodlarske pesmi ♪
  17.      jóhnson  -a [džon-] m (ọ̑) žarg., teh. motor ameriške tovarne Johnson, zlasti za čolne, jadrnice: uvoz johnsonov ♪
  18.      jokávost  -i ž (á) 1. nav. ekspr. lastnost jokavega človeka: jokavost otrok 2. ekspr. malodušnost, črnogledost, neodločnost: odhajati brez jokavosti v svet; nemožata jokavost ♪
  19.      jónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Jonce: jonsko narečje ♦ filoz. jonska filozofija najstarejša starogrška filozofska smer, ki se je ukvarjala s preučevanjem nastanka in razvoja sveta; muz. jonska lestvica v srednjeveški cerkveni glasbi diatonična lestvica nealteriranih tonov od tona c navzgor; um. jonski kapitel kapitel z volutami na oglih; jonski slog starogrški umetnostni slog, za katerega je značilna vitkost in uporaba jonskega stebra; jonski steber steber z bazo in kapitelom z volutami na oglih ♪
  20.      jórkširec  -rca m (ọ̑) žarg. prašič jorkširske pasme ♪
  21.      jórkširski  tudi yórkshirski -a -o [jorkšir-] prid. (ọ̑) vet., v zvezah: jorkširski prašič prašič jorkširske pasme; jorkširska pasma pasma belega prašiča, ki se uporablja zlasti za vzrejo bekonov ♪
  22.      jóšk  -a m (ọ̑) nav. mn., ekspr. dojka, prsi: kakšne joške ima; joški pa taki ♪
  23.      joviálnost  -i ž (ȃ) knjiž., redko dobrodušnost, hrupna veselost: s svojo jovialnostjo je očaral vsakogar ♪
  24.      jožefínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na avstrijskega cesarja Jožefa II. ali jožefinizem: jožefinski duh; terezijanska in jožefinska doba; jožefinske reforme ♦ zgod. jožefinski kataster kataster, narejen v času vladanja Jožefa II. ♪
  25.      jožefínstvo  -a s (ȋ) redko jožefinizem: janzenizem in jožefinstvo ♪

   18.651 18.676 18.701 18.726 18.751 18.776 18.801 18.826 18.851 18.876  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA