Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (18.314-18.338)


  1.      izrisávati  -am nedov. (ȃ) izrisovati: režiser si je izrisaval sceno sam ♪
  2.      izrisováti  -újem nedov. (á ȗ) končno, v podrobnostih oblikovati risbo: izrisovati okraske; pren. pisatelj jasno izrisuje okolje doraščajočega fanta ♪
  3.      izrobántiti se  -im se dov. (á ȃ) ekspr. z glasnim govorjenjem, preklinjanjem izraziti jezo, nejevoljo: človeku dobro dene, če se izrobanti ♪
  4.      izročênost  -i ž (é) knjiž. stanje izročenega človeka: v drami je prikazana človekova pasivna izročenost usodi ♪
  5.      izrodíti se  -ím se dov., izródil se (ȋ í) 1. biol. spremeniti se na slabše glede na organ, organizem ali vrsto organizmov: sadno drevje, krompir se izrodi; njihov rod se je izrodil 2. spremeniti se na slabše sploh: disciplina se je izrodila; njihova vera se je izrodila v fanatizem; izrodili so se v zagrizene privržence boja 3. redko prenehati roditi: rodila je deset otrok, pa se še ni izrodila / maline se izrodijo v osmih letih // izčrpati se: zemlja se je izrodila izrodíti spremeniti na slabše: čas lahko izrodi najboljša prizadevanja izrojèn -êna -o: izrojen krompir; izrojeni ljudje; izrojena rastlina, živalska vrsta; njive so izrojene ♦ med. izrojene celice celice, pri katerih je oblika, presnova ali delovanje nenormalno ♪
  6.      izrojênost  -i ž (é) lastnost izrojenega: telesna izrojenost / tako življenje pelje v izrojenost in moralno propadanje / pisatelj razgalja različne izrojenosti v družbi ♪
  7.      izrojévati se  -am se nedov. (ẹ́) 1. biol. spreminjati se na slabše glede na organ, organizem ali vrsto organizmov: rastlina, živalska vrsta se izrojeva 2. spreminjati se na slabše sploh: koncept, ki je bil v začetku napreden, se je sčasoma izrojeval ♪
  8.      izrojíti se  -ím se dov., izrójil se (ȋ í) prenehati rojiti: čebele so se že izrojile ♪
  9.      izropotáti se  -ám se tudi -óčem se dov. (á ȃ, ọ́) prenehati ropotati: budilka se je izropotala ♪
  10.      izruvánost  tudi izrúvanost -i ž (á; ū) knjiž., redko izkoreninjenost: izruvanost iz domačih tal ♪
  11.      izrvánost  -i ž (á) knjiž., redko izkoreninjenost: toži o izrvanosti iz domačih tal ♪
  12.      izsáhel  -hla -o [ǝu̯] prid. (á) knjiž. izsušen: izsahla trava, zemlja / izsahle ustnice ♪
  13.      izsamostálniški  -a -o prid. (ȃ) lingv. izpeljan iz samostalnika: izsamostalniški glagol ♪
  14.      izsánjati  -am dov. (á) knjiž. ustvariti v sanjah, mislih: izsanjati srečo; izsanjal si je bodoče življenje / palače, ki so jih nekoč izsanjali, so polne lepote so si jih zamislili / z notranjim predmetom izsanjati sanje o sreči izsánjati se prenehati sanjati se: sanjalo se mu bo, dokler se mu ne bo izsanjalo izsánjan -a -o: izsanjan svet; izsanjana dežela; izsanjana podoba življenja ♪
  15.      izsèk  -éka m (ȅ ẹ́) 1. prostor, ki je izsekan: proga poteka po globokem izseku 2. posamezen del, izsekan, izločen iz česa: izsek kosti / razstava je le ozek izsek slikarjevega dela; drama prikazuje izsek iz vaškega življenja / dogajanje v romanu je strnjeno na ozek časovni izsek 3. redko poseka: izsek se je zarasel ◊ geom. krogelni izsek ali izsek krogle del krogle, ki ga omejujeta krogelna kapica in plašč pokončnega stožca z vrhom v središču krogle; krogov izsek ali izsek kroga del kroga, ki ga omejujejo dva polmera in lok krožnice ♪
  16.      izséka  -e ž (ẹ̑) star. poseka: izseke so se lepo zarasle ♪
  17.      izsékati  -am dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. s sekanjem odstraniti iz česa: izsekati nalomljene veje / izsekati led na reki 2. s sekanjem v celoti, popolnoma odstraniti: izsekati gozdove 3. s sekanjem narediti, izoblikovati: izsekati luknjo v pločevino, vdolbino v les; izsekati stopnice v skalo / izsekati izhod iz jame; izsekati si pot skozi goščavo // redko izklesati: izsekati kip iz marmorja ◊ teh. izrezati iz večjega kosa pločevine, kartona, papirja po vsem rezu hkrati izsékan -a -o: izsekan gozd; izsekana vdolbina; v skalo izsekana klet; njegov obraz je kakor izsekan iz marmorja ♪
  18.      izsekávanje  -a s (ȃ) glagolnik od izsekavati: izsekavanje dreves / izsekavanje ledu / izsekavanje proge, steze ♪
  19.      izsekávati  -am nedov. (ȃ) izsekovati: izsekavati gozdove / izsekavati nalomljena drevesa / izsekavati led v koritu ♪
  20.      izsekoválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor izsekuje: izsekovalci gozdov ♦ teh. delavec pri izsekovalnem stroju ♪
  21.      izsekoválen  -lna -o prid. (ȃ) s katerim se izsekuje: izsekovalno orodje / izsekovalni stroj ♪
  22.      izsekovánje  -a s (ȃ) glagolnik od izsekovati: izsekovanje gozdov ♪
  23.      izsekováti  -újem nedov. (á ȗ) s sekanjem v celoti, popolnoma odstranjevati: izsekovati gozdove ◊ teh. izrezovati iz večjega kosa pločevine, kartona, papirja po vsem rezu hkrati ♪
  24.      izselítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od izseliti: izselitev so hitro opravili; množična izselitev; izselitev strank iz stanovanj; izselitev iz domovine; izselitev v tujino / prisilna izselitev ♪
  25.      izselíti  -sélim dov. (ȋ ẹ́) povzročiti, da kdo zapusti svoje bivališče: izseliti stranke iz stanovanj; izseliti prebivalce z ogroženega področja / Nemci so prisilno izselili naše ljudi izselíti se zapustiti svoje bivališče: sosedje so se izselili / izseliti se v tujino / zaradi gnilobe se čebele izselijo iz panja ♪

   18.189 18.214 18.239 18.264 18.289 18.314 18.339 18.364 18.389 18.414  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA