Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (18.301-18.325)



  1.      izrastlína  in izraslína -e ž (í) kar bolezensko, nenormalno zraste na čem: izrastlina na drevesu; bolečine zaradi izrastlin na hrbtu ♦ med. artritična izrastlina
  2.      izravnánost  tudi zravnánost -i ž (á) lastnost, značilnost izravnanega: socialna izravnanost / izravnanost tekmovalcev / za orkester je značilna izravnanost instrumentov
  3.      izravnotéženost  -i ž (ẹ̑) knjiž. lastnost, značilnost izravnoteženega: duševna izravnoteženost
  4.      izravnovésiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) knjiž. spraviti iz ravnovesja: nemirni časi ga niso izravnovesili izravnovéšen -a -o: biti čustveno izravnovešen
  5.      izrazítost  -i ž () 1. lastnost, značilnost izrazitega: izrazitost obraza / izrazitost črt, oblike / izrazitost barv, risbe / programska izrazitost / redko to so šteli za slovansko izrazitost posebnost 2. zastar. izrazna sposobnost: hotel je povzdigniti izrazitost našega jezika
  6.      izrazljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost izrazljivega: izrazljivost čustev / način človekove izrazljivosti / zahtevati od jezika večjo izrazljivost
  7.      izráznost  -i ž (ā) knjiž. 1. način izražanja: avtor se je želel prilagoditi sodobnejši izraznosti / filmska, likovna, odrska, plesna izraznost 2. izrazna sposobnost: obogatiti izraznost pesniškega jezika; menjajoča se izraznost ritma, telesa / globoka izraznost obrazov na sliki izrazna moč
  8.      izrazoslóvje  -a s (ọ̑) 1. lingv., navadno s prilastkom celota izrazov določene stroke, panoge: na področju tehniških ved se je razvilo bogato izrazoslovje; nekatere stroke še nimajo izdelanega izrazoslovja / ekonomsko, medicinsko, politično izrazoslovje 2. veda o strokovnih izrazih kakega jezika: ukvarjati se z izrazoslovjem; razvoj slovenskega izrazoslovja 3. ekspr. izrazi, besede: partizansko izrazoslovje / ekspr. pri dekletu ga je motilo moško izrazoslovje grobi izrazi
  9.      izrédnost  -i ž (ẹ̄) lastnost, značilnost izrednega: izrednost položaja / izrednost tega človeka / izrednost njihovega uspeha je presenetila svet
  10.      izrešetati  gl. zrešetati
  11.      izrínjenost  -i ž () nav. ekspr. stanje človeka, ki je odstranjen z določenega mesta, položaja, iz družbe: pisatelj slika osamljenost in izrinjenost slovenskega delavca v tujini; občutki izrinjenosti
  12.      izrís  -a m () glagolnik od izrisati: izris skice // kar je izrisano, prerisano: načrt za stavbo je treba oddati v dveh izrisih
  13.      izrísati  -ríšem dov. () 1. končno, v podrobnostih izoblikovati risbo: izrisati načrt; vse podobe je skiciral, precej jih je tudi izrisal; pren. pokrajino je pisatelj izrisal z izredno fantazijo; igralec je jasno izrisal značaj glavnega junaka 2. redko prerisati: model avtomobila je izrisal iz revije izrísati se prikazati se v obrisih: obronki gora so se izrisali na nebu izrísan -a -o: načrti so skrbno izrisani; človeške usode so zelo plastično izrisane; prim. zrisati
  14.      izrisávati  -am nedov. () izrisovati: režiser si je izrisaval sceno sam
  15.      izrisováti  -újem nedov.) končno, v podrobnostih oblikovati risbo: izrisovati okraske; pren. pisatelj jasno izrisuje okolje doraščajočega fanta
  16.      izrobántiti se  -im se dov.) ekspr. z glasnim govorjenjem, preklinjanjem izraziti jezo, nejevoljo: človeku dobro dene, če se izrobanti
  17.      izročênost  -i ž (é) knjiž. stanje izročenega človeka: v drami je prikazana človekova pasivna izročenost usodi
  18.      izrodíti se  -ím se dov., izródil se ( í) 1. biol. spremeniti se na slabše glede na organ, organizem ali vrsto organizmov: sadno drevje, krompir se izrodi; njihov rod se je izrodil 2. spremeniti se na slabše sploh: disciplina se je izrodila; njihova vera se je izrodila v fanatizem; izrodili so se v zagrizene privržence boja 3. redko prenehati roditi: rodila je deset otrok, pa se še ni izrodila / maline se izrodijo v osmih letih // izčrpati se: zemlja se je izrodila izrodíti spremeniti na slabše: čas lahko izrodi najboljša prizadevanja izrojèn -êna -o: izrojen krompir; izrojeni ljudje; izrojena rastlina, živalska vrsta; njive so izrojene ♦ med. izrojene celice celice, pri katerih je oblika, presnova ali delovanje nenormalno
  19.      izrojênost  -i ž (é) lastnost izrojenega: telesna izrojenost / tako življenje pelje v izrojenost in moralno propadanje / pisatelj razgalja različne izrojenosti v družbi
  20.      izrojévati se  -am se nedov. (ẹ́) 1. biol. spreminjati se na slabše glede na organ, organizem ali vrsto organizmov: rastlina, živalska vrsta se izrojeva 2. spreminjati se na slabše sploh: koncept, ki je bil v začetku napreden, se je sčasoma izrojeval
  21.      izrojíti se  -ím se dov., izrójil se ( í) prenehati rojiti: čebele so se že izrojile
  22.      izropotáti se  -ám se tudi -óčem se dov., ọ́) prenehati ropotati: budilka se je izropotala
  23.      izruvánost  tudi izrúvanost -i ž (á; ū) knjiž., redko izkoreninjenost: izruvanost iz domačih tal
  24.      izrvánost  -i ž (á) knjiž., redko izkoreninjenost: toži o izrvanosti iz domačih tal
  25.      izsáhel  -hla -o [ǝ] prid. (á) knjiž. izsušen: izsahla trava, zemlja / izsahle ustnice

   18.176 18.201 18.226 18.251 18.276 18.301 18.326 18.351 18.376 18.401  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA