Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (18.201-18.225)


  1.      izplačljívost  -i ž (í) lastnost izplačljivega: razpravljati o izplačljivosti zahtevane vsote / redko povečanje izplačljivosti v gospodarstvu likvidnosti, plačilne sposobnosti ♪
  2.      izplazíti se  in izpláziti se -im se, in izpláziti se -im se tudi splazíti se in spláziti se -im se, in spláziti se -im se dov. (ȋ á ȃ; á ȃ) plazeč se priti iz česa: izplaziti se izpod omare // neslišno, neopazno oditi iz česa: po prstih se izplaziti; prim. splaziti se ♪
  3.      izplésati  in izplesáti -pléšem in splésati in splesáti spléšem dov. (ẹ́ á ẹ́) s plesanjem poškodovati, izrabiti: izplesati čevlje izplésati se in izplesáti se in splésati se in splesáti se redko naplesati se: ko se bo izplesala, bo spet zadovoljna izplésan in splésan -a -o: izplesani čevlji; izplesana tla ♪
  4.      izplêsti se  -plêtem se dov., izplêtel se in izplétel se izplêtla se, stil. izplèl se izplêla se (é) s težavo priti iz česa ovirajočega: končno se je izpletel iz srobota ♪
  5.      izpljúskati  -am dov. (ȗ) s hitrim premikanjem posode spraviti tekočino iz nje: izpljuskati vodo iz soda ♪
  6.      izpljúsniti  -em dov. (ú ȗ) s hitrim premikom posode spraviti tekočino iz nje: izpljusniti čaj iz skodelice ♪
  7.      izpodbójnost  -i ž (ọ̑) jur. lastnost, značilnost izpodbojnega: izpodbojnost odločbe ♪
  8.      izpodbosti  ipd. gl. spodbosti ipd. ♪
  9.      izpodgrísti  -grízem tudi spodgrísti -grízem dov. (í) z grizenjem od spodaj poškodovati, uničiti: rovka izpodgrize korenine; termiti lahko izpodgrizejo stavbo ♪
  10.      izpodjésti  -jém tudi spodjésti -jém dov., 2. mn. izpodjéste tudi spodjéste, 3. mn. izpodjedó tudi izpodjéjo tudi spodjedó tudi spodjéjo; izpodjéj in izpodjèj izpodjéjte tudi spodjéj in spodjèj spodjéjte; izpodjédel izpodjédla tudi spodjédel spodjédla, stil. izpodjèl izpodjéla tudi spodjèl spodjéla (ẹ́) 1. z jedenjem, grizenjem od spodaj poškodovati, uničiti: črv izpodje korenine ∙ ekspr. internacija mu je izpodjedla življenjske moči pokvarila, uničila 2. s trajnim, močnim tokom od spodaj odstraniti zemljo: voda je izpodjedla breg 3. ekspr. s prikritim, zahrbtnim delovanjem povzročiti komu škodo: izpodjedel ga je v službi / izpodjesti komu čast, ugled izpodjéden tudi spodjéden -a -o: izpodjeden breg; temelji mosta so izpodjedeni; izpodjedeno drevo ♪
  11.      izpodlésti  -lézem tudi spodlésti -lézem dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. redko z lezenjem pod čim priti na drugo stran: izpodlesti plot 2. ekspr. zahrbtno, zvijačno spraviti koga z določenega mesta, položaja in ga sam zasesti: prijatelj ga je izpodlezel pri dekletu; izpodlesti koga v službi ♪
  12.      izpodnášanje  in spodnášanje -a s (ȃ) glagolnik od izpodnašati: izpodnašanje brega / medsebojno izpodnašanje ♪
  13.      izpodnášati  -am in spodnášati -am nedov. (ȃ) 1. s potegom, sunkom odstranjevati izpod česa: izpodnašati podstavke / sošolci so mu radi izpodnašali stol 2. s silo, močjo preprečevati normalno premikanje nog: burja ga izpodnaša; voda jih je začela izpodnašati / brezoseb. na melišču jih je izpodnašalo // v zvezi z noga s podstavljanjem noge povzročati, da se kdo spotakne, pade: fantje so mu izpodnašali noge 3. s trajnim, hitrim tokom odstranjevati: voda izpodnaša breg / brezoseb. hišo je začelo izpodnašati 4. ekspr. preprečevati obstoj, delovanje: njegovi nasprotniki ga izpodnašajo; demokratska stranka izpodnaša republikansko / negotovost ga izpodnaša ● ekspr. izpodnašati komu tla povzročati, da ima ogrožen (družbeni) položaj; povzročati, da ni več prepričan o pravilnosti svojega ravnanja ♪
  14.      izpodnêsti  -nêsem in spodnêsti -nêsem dov., izpodnésel izpodnêsla in spodnésel spodnêsla; izpodnesèn tudi izpodnešèn in spodnesèn tudi spodnešèn (é) 1. s potegom, sunkom odstraniti izpod česa: izpodnesti desko; izpodnesti podstavek / izpodnesel mu je oporo, na katero se je naslanjal // v zvezi s stol s hitrim potegom, sunkom odstraniti stol izpod sedečega, da ta lahko pade: izpodnesli so mu stol 2. s silo, močjo preprečiti normalno premikanje nog: val jih je izpodnesel; voda mu je izpodnesla noge / brezoseb. na poledeneli cesti ga je izpodneslo / pri prehitevanju je motoristu izpodneslo zadnje kolo // v zvezi z noga s podstavitvijo noge povzročiti, da se kdo spotakne, pade: izpodnesel mu je nogo; padel je, kakor bi mu kdo izpodnesel noge 3. s trajnim, hitrim tokom odstraniti: voda je izpodnesla breg 4. ekspr. preprečiti obstoj, delovanje: izpodnesti svojega tekmeca / na vse načine so se trudili, da bi izpodnesli vstajo ● žarg. partizani so enega izpodnesli, drugi pa je zbežal ustrelili; ekspr. hipotezo bo treba podpreti ali pa izpodnesti zanikati, ovreči; ekspr. izpodnesli so mu stolček povzročili so, da ni več na vodilnem mestu, položaju; ekspr. izpodnesti komu tla povzročiti, da ima ogrožen (družbeni) položaj; povzročiti, da ni več prepričan o pravilnosti svojega ravnanja; ekspr. vse življenje je bil pošten, zdaj pa ga je izpodneslo je naredil moralni prekršek ♪
  15.      izpodrasti  ipd. gl. spodrasti ipd. ♪
  16.      izpodsékati  -am in spodsékati -am dov. (ẹ́ ẹ̑) s sekanjem od spodaj poškodovati, uničiti: izpodsekati deblo, korenine; padel je, kakor bi ga kdo izpodsekal / pri oranju izpodsekati osat; pren., ekspr. izpodsekati korenine birokratizma izpodsékan in spodsékan -a -o: izpodsekano drevo; zgrudil se je kot izpodsekan ♪
  17.      izpodsekávati  -am in spodsekávati -am nedov. (ȃ) s sekanjem od spodaj kvariti, uničevati: izpodsekavati drevje; padali so, kot bi jim nevidna moč izpodsekavala noge ♪
  18.      izpójati se  -am se tudi spójati se -am se dov. (ọ́) izgoniti se: krava se je izpojala ♪
  19.      izpólnjenost  -i [u̯n] ž (ọ̑) lastnost, značilnost izpolnjenega: izpolnjenost prostora / izpolnjenost življenja ♪
  20.      izpolnjívost  -i [u̯n] ž (í) dejstvo, da je kaj izpolnljivo; izpolnljivost: izpolnjivost naloge ♪
  21.      izpolnljívost  -i [u̯n] ž (í) dejstvo, da je kaj izpolnljivo: izpolnljivost načrta / izpolnljivost obveznosti ♪
  22.      izpopólnjenost  tudi spopólnjenost -i [u̯n] ž (ọ́) lastnost, značilnost izpopolnjenega: tehnična izpopolnjenost stroja ♪
  23.      izposlováti  -újem dov. (á ȗ) s posredovanjem, svojim vplivom doseči, da kdo kaj dobi: stric mu je izposloval službo v banki; kmetom so izposlovali kredite za preusmeritev kmetij; na občini mu je izposloval dovoljenje; izposloval si je daljši dopust ♪
  24.      izposódba  -e ž (ọ̑) knjiž., redko izposoja, izposoditev ♪
  25.      izposodítev  tudi sposodítev -tve ž (ȋ) glagolnik od izposoditi: izposoditev denarja // kar je izposojeno: raziskovati izposoditve v jeziku ♪

   18.076 18.101 18.126 18.151 18.176 18.201 18.226 18.251 18.276 18.301  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA