Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (18.001-18.025)


  1.      izdajálski  -a -o [u̯s tudi ls] prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na izdajalce: izdajalsko dejanje, delovanje / izdajalski napad na državo / izdajalska politika, propaganda 2. ekspr. ki kaže, odkriva to, kar se ne želi kazati, odkriti: izdajalska rdečica na obrazu / izdajalski dim nad gozdom jih je privedel do njegovega skrivališča ♪
  2.      izdajálstvo  -a [u̯s tudi ls] s (ȃ) izdajalsko delovanje: osumila ga je izdajalstva / obsodili so ga zaradi izdajalstva ♪
  3.      izdajáteljski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na izdajatelje ali izdajanje: izdajateljski načrt / izdajateljska dejavnost ♦ fin. izdajateljska banka banka, pooblaščena za izdajanje denarja; emisijska banka ♪
  4.      izdajáteljstvo  -a s (ȃ) zastar. založba: uvodna beseda izdajateljstva ♪
  5.      izdájski  -a -o prid. (ȃ) star. izdajalski: izdajsko dejanje, početje / že mlad je stopil na izdajsko pot / izdajski sneg ♪
  6.      izdájstvo  -a s (ȃ) izdajalsko dejanje: obsoditi koga zaradi izdajstva; narodno izdajstvo; izdajstvo domovine ♪
  7.      izdátnost  -i ž (á) lastnost, značilnost izdatnega: izdatnost hrane / izdatnost padavin / izdatnost čilskega solitra učinkovitost ♪
  8.      izdélanost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost izdelanega: zahtevati natančno izdelanost preproge / oblikovna, stilna izdelanost; tehnična izdelanost stroja; izdelanost posameznih prizorov v drami ♪
  9.      izdeževáti se  -újem se [dǝž] dov. (á ȗ) brezoseb., redko prenehati deževati: izdeževalo se je ♪
  10.      izdírjati se  -am se dov. (ȋ) z dirjanjem zadovoljiti svojo potrebo, željo po gibanju: pustiti konja, da se izdirja / ekspr. otroci so se izdirjali ♪
  11.      izdišáti  -ím tudi zdišáti -ím dov. (á í) knjiž. oddati, dati prijeten vonj: rože so izdišale opojen vonj izdišáti se tudi zdišáti se prenehati dišati: vijolice so se izdišale / kava se je izdišala, ker ni bila dobro zaprta ♪
  12.      izdišávati  -am nedov. (ȃ) knjiž. oddajati, dajati prijeten vonj: te rože izdišavajo močen vonj ♪
  13.      izdivjáti se  -ám se tudi zdivjáti se -ám se dov. (á ȃ) 1. prenehati divjati: burja, nevihta se je izdivjala; vihar se še ni izdivjal / boj se je izdivjal 2. s tekanjem, skakanjem zadovoljiti svojo potrebo, željo po gibanju: konji so se izdivjali / ekspr. otroci so odšli na dvorišče, da bi se izdivjali 3. ekspr. zadovoljiti svojo potrebo, željo po sproščenem, zabavnem življenju: na izletu se je izdivjal; naj se izdivja, dokler je mlad ∙ ekspr. izdivjal se je pred zakonom spolno izživel izdivjáti tudi zdivjáti knjiž., redko burno, brez pridržkov izraziti svoja čustva: izdivjal je svoje navdušenje / izdivjal se je nad njim; prim. zdivjati ♪
  14.      izdólbsti  -dólbem [u̯b] dov., izdólbite in izdolbíte (ọ́) izrezati snov z ozkim rezilom, navadno s tolčenjem nanj: izdolbsti les; izdolbsti z dletom / tudi drobne kaplje počasi izdolbejo kamen // z dolbenjem narediti, izoblikovati: izdolbsti korito iz hrastovega debla; izdolbsti luknjo v kamen; pren. solze so ji izdolble globoke črte pod očmi izdólben -a -o: izdolben čoln; izdolben ornament; izdolbeno deblo ♪
  15.      izdristíti  -ím in izdrístiti -im dov., izdrístil (ȋ í; í ȋ) star. pospešiti iztrebitev z odvajalnim sredstvom; izčistiti: izdristiti črevo ♪
  16.      izenáčenost  -i ž (ȃ) lastnost, značilnost izenačenega: izenačenost delovnih razmer / popolna izenačenost tekmovalcev / glavna odlika ansambla je v izenačenosti ♪
  17.      izglágolski  -a -o prid. (á) lingv. izpeljan iz glagola: izglagolski samostalnik ♪
  18.      izglájenost  in izglajênost tudi zglájenost in zglajênost -i ž (ȃ; é) lastnost, značilnost izglajenega: izglajenost površine / popolna izglajenost stila ♪
  19.      izglásen  -sna -o (ȃ) pridevnik od izglasje: izglasni samoglasnik, soglasnik ♪
  20.      izglásje  -a s (ȃ) lingv. zadnji glas, del besede: izgovor soglasnika d v izglasju ♪
  21.      izglasovánje  -a s (ȃ) glagolnik od izglasovati: izglasovanje predloga, zakona ♪
  22.      izglasováti  -újem dov. (á ȗ) narediti kaj veljavno glede na večino glasov: izglasovati predlog, sklep, ustavo / izglasovati nezaupnico vladi / izglasovati z vsemi glasovi izglasován -a -o: izglasovan proračun, zakon ♪
  23.      izgnánstvo  -a s (ȃ) nav. ekspr. dejstvo, da je kdo izgnan: posledice izgnanstva / biti, živeti v izgnanstvu ♪
  24.      izgnojíti se  -ím se dov., izgnójil se (ȋ í) nav. 3. os. prenehati gnojiti se: rana se je izgnojila in zacelila ♪
  25.      izgoníti se  -gónim se in zgoníti se zgónim se dov. (ȋ ọ́) prenehati goniti se: krava se je izgonila ∙ nizko zdaj pridiga, ko se je izgonil spolno izživel izgónjen in zgónjen -a -o: suh kot izgonjena mačka ♪

   17.876 17.901 17.926 17.951 17.976 18.001 18.026 18.051 18.076 18.101  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA