Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (17.989-18.013)


  1.      izčajmati se  gl. sčajmati se ♪
  2.      izčeljustáti  -ám tudi sčeljustáti -ám dov. (á ȃ) slabš. reči, povedati: večkrat izčeljusta kako grobo ♪
  3.      izčesáti  -čéšem tudi sčesáti sčéšem dov., izčêši izčešíte tudi ščêši ščešíte; izčêsal tudi sčêsal (á ẹ́) 1. s česanjem odstraniti: izčesati prah iz las / izčesati angorskim kuncem dlako // redko urediti, pogladiti z glavnikom; počesati: izčesati lase / izčesati s krtačo 2. tekst. z orodjem ali s strojem odstraniti iz prediva kratka, skodrana vlakna: izčesati predivo, volno izčesán tudi sčesán -a -o: šop izčesanih las; v kito izčesani lasje; izčesana vlakna ♪
  4.      izčések  -ska m (ẹ̑) tekst. skupek kratkih, skodranih vlaken, ki se odstranijo pri česanju: laneni, volneni izčeski ♪
  5.      izčesnáti  -ám tudi sčesnáti -ám dov. (á ȃ) slabš. nepremišljeno reči, povedati: gotovo je to ona izčesnala; izčesnal je, kar je vedel ♪
  6.      izčista  gl. sčista ♪
  7.      izčístiti  -im in sčístiti -im dov. (í ȋ) 1. odstraniti umazanijo, prah iz česa: izčistiti sod / izčistiti madeže z bencinom ♦ med. izčistiti (črevo) pospešiti iztrebitev z odvajalnim sredstvom; izčistiti rano odstraniti gnoj, tujke iz nje 2. odstraniti primesi: izčistiti rudo; pren. izčistiti iz jezika tuje besede 3. knjiž. povzročiti, da postane kaj bolj jasno, izoblikovano: izčistiti svoje nazore, poglede izčístiti se in sčístiti se izgubiti skaljenost, motnost: voda v potoku se je izčistila; vino se je že izčistilo / nebo se je čez noč izčistilo izčíščen in sčíščen -a -o: izčiščena posoda; formalno, vsebinsko izčiščen ♪
  8.      izčíščenje  in sčíščenje -a s (ȋ) glagolnik od izčistiti: izčiščenje soda / izčiščenje besedila ♪
  9.      izčíščenost  -i ž (ȋ) knjiž. jasnost, izoblikovanost: miselna izčiščenost; izčiščenost pogledov ♪
  10.      izčiščeváti  -újem in sčiščeváti -újem nedov. (á ȗ) knjiž. povzročati, da postaja kaj bolj jasno, izoblikovano: izčiščevati svoje poglede ♪
  11.      izčŕpanost  -i ž (r̄) stanje izčrpanega človeka: omedleti, opotekati se od izčrpanosti; umreti zaradi izčrpanosti; popolna izčrpanost; telesna, živčna izčrpanost / gospodarska izčrpanost; izčrpanost gozdov ♪
  12.      izčŕpnost  -i ž (r̄) lastnost, značilnost izčrpnega: izčrpnost obravnave, poročila ♪
  13.      izdajálski  -a -o [u̯s tudi ls] prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na izdajalce: izdajalsko dejanje, delovanje / izdajalski napad na državo / izdajalska politika, propaganda 2. ekspr. ki kaže, odkriva to, kar se ne želi kazati, odkriti: izdajalska rdečica na obrazu / izdajalski dim nad gozdom jih je privedel do njegovega skrivališča ♪
  14.      izdajálstvo  -a [u̯s tudi ls] s (ȃ) izdajalsko delovanje: osumila ga je izdajalstva / obsodili so ga zaradi izdajalstva ♪
  15.      izdajáteljski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na izdajatelje ali izdajanje: izdajateljski načrt / izdajateljska dejavnost ♦ fin. izdajateljska banka banka, pooblaščena za izdajanje denarja; emisijska banka ♪
  16.      izdajáteljstvo  -a s (ȃ) zastar. založba: uvodna beseda izdajateljstva ♪
  17.      izdájski  -a -o prid. (ȃ) star. izdajalski: izdajsko dejanje, početje / že mlad je stopil na izdajsko pot / izdajski sneg ♪
  18.      izdájstvo  -a s (ȃ) izdajalsko dejanje: obsoditi koga zaradi izdajstva; narodno izdajstvo; izdajstvo domovine ♪
  19.      izdátnost  -i ž (á) lastnost, značilnost izdatnega: izdatnost hrane / izdatnost padavin / izdatnost čilskega solitra učinkovitost ♪
  20.      izdélanost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost izdelanega: zahtevati natančno izdelanost preproge / oblikovna, stilna izdelanost; tehnična izdelanost stroja; izdelanost posameznih prizorov v drami ♪
  21.      izdeževáti se  -újem se [dǝž] dov. (á ȗ) brezoseb., redko prenehati deževati: izdeževalo se je ♪
  22.      izdírjati se  -am se dov. (ȋ) z dirjanjem zadovoljiti svojo potrebo, željo po gibanju: pustiti konja, da se izdirja / ekspr. otroci so se izdirjali ♪
  23.      izdišáti  -ím tudi zdišáti -ím dov. (á í) knjiž. oddati, dati prijeten vonj: rože so izdišale opojen vonj izdišáti se tudi zdišáti se prenehati dišati: vijolice so se izdišale / kava se je izdišala, ker ni bila dobro zaprta ♪
  24.      izdišávati  -am nedov. (ȃ) knjiž. oddajati, dajati prijeten vonj: te rože izdišavajo močen vonj ♪
  25.      izdivjáti se  -ám se tudi zdivjáti se -ám se dov. (á ȃ) 1. prenehati divjati: burja, nevihta se je izdivjala; vihar se še ni izdivjal / boj se je izdivjal 2. s tekanjem, skakanjem zadovoljiti svojo potrebo, željo po gibanju: konji so se izdivjali / ekspr. otroci so odšli na dvorišče, da bi se izdivjali 3. ekspr. zadovoljiti svojo potrebo, željo po sproščenem, zabavnem življenju: na izletu se je izdivjal; naj se izdivja, dokler je mlad ∙ ekspr. izdivjal se je pred zakonom spolno izživel izdivjáti tudi zdivjáti knjiž., redko burno, brez pridržkov izraziti svoja čustva: izdivjal je svoje navdušenje / izdivjal se je nad njim; prim. zdivjati ♪

   17.864 17.889 17.914 17.939 17.964 17.989 18.014 18.039 18.064 18.089  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA