Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (17.939-17.963)



  1.      italijánstvo  -a s () državna in politična pripadnost k Italiji: ob vsaki priložnosti poudarja svoje italijanstvo // italijanska kultura in miselnost: širjenje, vpliv italijanstva
  2.      italijánščina  -e ž () italijanski jezik: uči se italijanščino; melodioznost italijanščine / popoldne imajo italijanščino pouk tega jezika
  3.      italofílski  -a -o () pridevnik od italofil: italofilska politika
  4.      itálski  -a -o prid. () nanašajoč se na Italce: italski jeziki / atrij je bil v italski hiši osrednji stanovanjski prostor // zastar. italijanski: potovanje po italskih mestih
  5.      itisón  -a m (ọ̑) talna obloga, pri kateri so petlje iz lasaste preje všite v podlago: čistiti itison
  6.      ivánjski  -a -o prid. () nar. kresen: ivanjska noč; ivanjski kres kres na kresni večer; ivanjske rože ivanjščice
  7.      ivánjščica  -e ž () 1. bot. travniška rastlina z belimi in rumenimi cveti v koških, Leucanthemum: šopek ivanjščic / navadna ivanjščica 2. redko hrošč s svetilnim organom na spodnji strani zadka; kresnica
  8.      ivérast  tudi íverast -a -o prid. (ẹ̑; ) nanašajoč se na iver: iverasta lesovina / iveraste plošče iverne ploščemin. iverasti prelom prelom, značilen za drobnozrnate snovi
  9.      ívjast  -a -o prid. () ivnat: ivjaste veje
  10.      izbesnéti  -ím dov., izbêsni in izbésni (ẹ́ í) navadno z notranjim predmetom v dejanju pokazati svoj bes: izbesneti svoj bes, svojo jezo; izbesnela se je nad sestro izbesnéti se tudi izbesnéti prenehati besneti: pijanec se je izbesnel / nevihta se je izbesnela
  11.      izbévskati  -am tudi izbêvskati -am dov. (ẹ̑; ) slabš. reči, povedati: izbevskaj, kar si slišal
  12.      izbírčnost  -i ž () lastnost izbirčnega človeka: znana je njegova izbirčnost / odvaditi otroka izbirčnosti
  13.      izbiseríti  -ím in zbiseríti -ím dov. ( í) knjiž. narediti kaj podobno biseru: sončni žarki so izbiserili roso na vrtnicah / pomagala mu je, da se je njegov sen izbiseril v resničnost
  14.      izbistriti  ipd. gl. zbistriti ipd.
  15.      izblískati se  -am se dov., tudi izbliskájte se; tudi izbliskála se (í) brezoseb. prenehati bliskati se: izbliskalo se je
  16.      izbóčenost  -i ž (ọ̑) lastnost, značilnost izbočenega: izbočenost čela, hrbta; izbočenost ploskve / močna izbočenost stene
  17.      izboklínast  -a -o prid. (í) ki ima izbokline: izboklinasta površina / izboklinasti izpuščaji
  18.      izbóklost  -i ž (ọ́) lastnost, značilnost izboklega: izboklost dna, ploskve
  19.      izbóljšanje  tudi zbóljšanje -a s (ọ̑) glagolnik od izboljšati: izboljšanje higienskih razmer / izboljšanje vremena / izboljšanje hrane z dodatki; izboljšanje zemljišč z namakanjem / kolektivno delo je vplivalo na izboljšanje otrokovega značaja / izboljšanje plače
  20.      izbóljšati  -am in zbóljšati -am dov. (ọ̑) 1. povzročiti, da kaj postane boljše: izboljšati cesto / izboljšati organizacijo dela; delovne, življenjske razmere so se izboljšale; izboljšati si gmotni položaj / vreme se bo izboljšalo / bolezen se je izboljšala 2. z dodajanjem česa povzročiti, da se poveča kakovost: izboljšati jed z dodatki / izboljšati kakovost izdelkov / izboljšati zemljišče z namakanjem, osuševanjem / izboljšati pisalni stroj izpopolniti // povzročiti, da kdo pridobi pozitivne lastnosti: nova družba ga je izboljšala / kolektivno delo je izboljšalo otrokov značaj 3. (količinsko) povečati: v tovarni so izboljšali proizvodnost za deset odstotkov; plače so se izboljšale ◊ šol. izboljšati učni uspeh doseči boljše ocene; šport. izboljšati čas preseči zadnji, najboljši rezultat pri hitrostnem športu; izboljšati rekord preseči dosedanji rekord izbóljšan in zbóljšan -a -o: izboljšani odnosi; izboljšana metoda zdravljenja
  21.      izboljšáva  tudi zboljšáva -e ž () glagolnik od izboljšati: izboljšava delovnih razmer; izboljšava telefonskih zvez // kar je izboljšano: potrebne so še majhne izboljšave teksta / tehnične izboljšave pri strojih ◊ agr. izboljšava tal, zemlje povečanje rodovitnosti s tehničnimi postopki, z biološkimi, kemičnimi sredstvi
  22.      izboljšávanje  in zboljšávanje -a s () izboljševanje: izboljšavanje cest / izboljšavanje življenjskih razmer / izboljšavanje kakovosti izdelkov
  23.      izboljšávati  -am in zboljšávati -am nedov. () izboljševati: izboljšavati delovne razmere
  24.      izbóljšek  -ška m (ọ̑) 1. redko izboljšava: tehnični izboljšek 2. star. priboljšek: z izboljški ga je pridobila
  25.      izboljševálec  tudi zboljševálec -lca [c tudi lc] m () kdor kaj izboljšuje: izboljševalec delovnega postopka

   17.814 17.839 17.864 17.889 17.914 17.939 17.964 17.989 18.014 18.039  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA