Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
S (17.926-17.950) ![](arw_left.gif)
- istràn in istrán -ána m (ȁ á; ȃ) vino iz Istre: prinesel mu je liter črnega istrana ♪
- istriján -a m (ȃ) gonič s kratko ali resasto dlako; istrijanec ♪
- istrijánec -nca m (ȃ) 1. gonič s kratko ali resasto dlako: čistokrven istrijanec 2. istran: naročiti liter istrijanca ♪
- ístroromúnski -a -o prid. (ȋ-ȗ) nanašajoč se na Istroromune: istroromunski jezik ♪
- ístrski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Istrane ali Istro: istrska govorica; tako pripravljene ribe so istrska specialiteta / istrski gonič gonič s kratko ali resasto dlako; istrsko vino ♦ muz. istrska lestvica šesttonska lestvica, značilna zlasti za istrsko ljudsko glasbo ♪
- íšias -a m (ȋ) vnetje bedrnega živca: imeti, zdraviti išias; prim. ishias ♪
- iškarijót -a m (ọ̑) slabš. izdajalec, ovaduh: med nami ni bilo iškarijota / kot psovka ti prodana duša, iškarijot! ♪
- iškarijótski -a -o prid. (ọ̑) slabš. izdajalski, ovaduški: iškarijotsko dejanje / odhajal je z iškarijotskimi koraki ♪
- italianíst -a m (ȋ) strokovnjak za italianistiko: znan italianist ♪
- italianístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na italianiste ali italianistiko: italianistična predavanja // um. ki je pod vplivom italijanske umetnosti: takratno italianistično slikarstvo na Nizozemskem ♪
- italianístika -e ž (í) veda o italijanskem jeziku in književnosti: napisal je več razprav iz italianistike / slušatelji italianistike ♪
- italijanáš -a m (á) slabš. pripadnik neitalijanskega naroda, zavzemajoč se za italianizacijo: zagrizen italijanaš; italijanaši in nemčurji ◊ zgod. italijanaš v Dalmaciji in Istri, od dualizma do prve svetovne vojne pristaš stranke, ki se je v začetku zavzemala za avtonomijo, kasneje pa za priključitev k Italiji ♪
- italijánski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Italijane ali Italijo: italijanski jezik; italijanska književnost / pšenica italijanske sorte / italijanski film / italijanska lira / publ. italijanski škorenj Apeninski polotok // med drugo svetovno vojno nanašajoč se na pripadnike oboroženih enot Italije: partizani so se spopadli z italijansko patruljo / italijanska okupacija slovenskega ozemlja ◊ igr. italijanska križanka križanka, pri kateri mora črna polja razporediti reševalec sam; lit. italijanski enajsterec enajsterec; zool. italijanska čebela čebela z zadkom rumenkaste barve, Apis mellifica ligustica italijánsko prisl.: govoriti (po) italijansko ♪
- italijánstvo -a s (ȃ) državna in politična pripadnost k Italiji: ob vsaki priložnosti poudarja svoje italijanstvo // italijanska kultura in miselnost: širjenje, vpliv italijanstva ♪
- italijánščina -e ž (ȃ) italijanski jezik: uči se italijanščino; melodioznost italijanščine / popoldne imajo italijanščino pouk tega jezika ♪
- italofílski -a -o (ȋ) pridevnik od italofil: italofilska politika ♪
- itálski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Italce: italski jeziki / atrij je bil v italski hiši osrednji stanovanjski prostor // zastar. italijanski: potovanje po italskih mestih ♪
- itisón -a m (ọ̑) talna obloga, pri kateri so petlje iz lasaste preje všite v podlago: čistiti itison ♪
- ivánjski -a -o prid. (ȃ) nar. kresen: ivanjska noč; ivanjski kres kres na kresni večer; ivanjske rože ivanjščice ♪
- ivánjščica -e ž (ȃ) 1. bot. travniška rastlina z belimi in rumenimi cveti v koških, Leucanthemum: šopek ivanjščic / navadna ivanjščica 2. redko hrošč s svetilnim organom na spodnji strani zadka; kresnica ♪
- ivérast tudi íverast -a -o prid. (ẹ̑; ȋ) nanašajoč se na iver: iverasta lesovina / iveraste plošče iverne plošče ♦ min. iverasti prelom prelom, značilen za drobnozrnate snovi ♪
- ívjast -a -o prid. (ȋ) ivnat: ivjaste veje ♪
- izbesnéti -ím dov., izbêsni in izbésni (ẹ́ í) navadno z notranjim predmetom v dejanju pokazati svoj bes: izbesneti svoj bes, svojo jezo; izbesnela se je nad sestro izbesnéti se tudi izbesnéti prenehati besneti: pijanec se je izbesnel / nevihta se je izbesnela ♪
- izbévskati -am tudi izbêvskati -am dov. (ẹ̑; ȇ) slabš. reči, povedati: izbevskaj, kar si slišal ♪
- izbírčnost -i ž (ȋ) lastnost izbirčnega človeka: znana je njegova izbirčnost / odvaditi otroka izbirčnosti ♪
17.801 17.826 17.851 17.876 17.901 17.926 17.951 17.976 18.001 18.026