Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (17.876-17.900)


  1.      íslamski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na islam: islamska umetnost / prebivalci so islamske vere ♪
  2.      íslandski  in islándski -a -o prid. (ȋ; ȃ) nanašajoč se na Islandce ali Islandijo: islandski jezik; islandska književnost / islandski ribiči ♦ bot. islandski lišaj zdravilen grmičast lišaj olivno zelene barve, Cetraria islandica; min. islandski dvolomec ♪
  3.      íspa  -e ž (ȋ) nar. podstrešje: skriti se na ispi; stopnice na ispo ♪
  4.      istéje  istéj ž mn. (ẹ̄ ẹ̑) nar. odprtina pred kuriščem kmečke peči: iz peči je potegnila lonec v isteje / obesiti meso nad isteje / postaviti večerjo med isteje obok, stene te odprtine ♪
  5.      istem  gl. istmus ♪
  6.      ísti  -a -o prid. (ȋ) 1. na katerega se misli, iz katerega se izhaja: še isti dan je izpolnil obljubo; stanujeta v istem hotelu; isti jezik govoreči ljudje; vrnili so se po isti poti; rojena sta istega leta; tega človeka je srečal tudi včeraj na istem mestu / vsak dan odhaja od doma ob istem času; naglas je v sedanjiku in nedoločniku na istem zlogu / knjiž., ekspr. ta isti človek, ki mu je toliko hudega storil, je zdaj njegov sosed prav ta // ekspr., v zvezi z en poudarja nespremenjenost, ponavljanje: vsako leto hodi v en in isti kraj na počitnice; v debati se oglašajo vedno eni in isti ljudje; na vsa vprašanja je dobil en in isti odgovor; skoraj vsak dan je bila na mizi ena in ista jed 2. pog. ki se po lastnostih, značilnostih ujema, ne razlikuje a) med seboj; enak: dvojčka sta čisto ista b) pri dveh ali več osebah, stvareh: imajo iste cilje, interese; vsi so v istem položaju; besedi z istim pomenom; imata obleko iste barve; sta iste starosti; vsi so istega mnenja c) od določenega, primerjanega: delo je opravil v istem času kot drugi; iste čevlje ima kakor ti; ima isto bolezen kot oče; zemljo je prodal za isto ceno, kot jo je kupil // ki ne dopušča prednosti, izjem: zakon je za vse isti; vsi bodo imeli iste pravice in dolžnosti 3. pog., navadno v povedni rabi ki ohranja, ima lastnosti, značilnosti nespremenjene; enak: nič se ni spremenil, vedno isti je; čisto ista je kot pred petimi leti 4. zastar., v zaimenski rabi ta, tisti: v istih časih so potovali z Gorenjskega na Štajersko čez Kamnik; isto noč od skrbi ni mogel zatisniti očesa / obrnil se je k sinu — isti je stal s povešeno glavo pred njim / pridite po potrdila danes, ker istih pozneje ne bomo izdajali jih; podpisani prosi predsedstvo, da bi mu isto dovolilo dopust da bi mu dovolilo ● zastar. prišla sta oba v isti čas istočasno, hkrati; ekspr. vstopila je isti hip, v istem hipu, ko so govorili o njej prav takrat; govoriti, najti isti jezik imeti, doseči enako mnenje o kaki stvari, vprašanju; ekspr. meče vse v isti koš ne upošteva razlik med stvarmi, problemi; ekspr. v isti rog trobiti s kom mu v vsem pritrjevati; pog., ekspr. ista figa je, če grem ali ne vseeno je; ekspr. vse bi rad povedal v isti sapi vse naenkrat, hitro; ekspr. v isti sapi ga hvali in graja zelo hitro spreminja odnos do njega; zelo hitro spreminja mnenje o njem ísti -a -o sam.: isto je izjavil pri zaslišanju kot pri razpravi; ekspr. zmeraj goni (eno in) isto; ekspr. pa smo na istem kot prej v enakem položaju kot pred dogodkom, dejanjem, od katerega smo pričakovali spremembo; prim. isto ♪
  7.      ístina  -e ž (ȋ) zastar. resnica: govoriti istino; imeti, šteti kaj za istino ∙ zastar. istina je, kar pravijo res je ♪
  8.      istinít  -a -o prid. (ȋ) zastar. resničen, stvaren, dejanski: v povesti je prikazal pisatelj istinito človeško bedo; ugotoviti istinito stanje / naštevati istinita dejstva istiníto prislov od istinit: istinito prikazovati kaj // poudarja trditev: istinito lep prizor ♪
  9.      istinítost  -i ž (ȋ) zastar. resničnost, stvarnost, dejanskost: dokazati istinitost dogodka; istinitost dejstev ♪
  10.      ístiti  -im nedov. (ȋ ȋ) knjiž. imeti, šteti za isto: pojma sta si zelo blizu in ju lahko istimo; nepravilno je istiti pridnost z nadarjenostjo / tako se je navadil mesta, da se je skoraj istil z njim / do nesoglasij je prišlo, ker se vodstvo ni istilo s kolektivom enačilo ♪
  11.      ístje  ístij ž mn. (ȋ ȋ) nar. odprtina pred kuriščem kmečke peči: nametala je polen v istje / istje so polne saj ♪
  12.      ístmus  -a in ístem -tma m (ȋ; ȋ) geogr. ozek pas kopnega med dvema morjema; medmorje, zemeljska ožina: čez istmus so naredili prekop / korintski istmus ♪
  13.      ísto  prisl. (ȋ) zastar. tudi, prav tako: nesreča je prizadela isto prebivalce sosednje vasi ♪
  14.      isto...  ali ísto... prvi del zloženk (ȋ) nanašajoč se na isti: istobarven, istosmernost, istoverec; istotako ♪
  15.      istobárven  -vna -o prid. (ȃ) ki je iste barve: istobarvne obleke; istobarvno blago ♦ šah. istobarvna lovca dva bela ali dva črna lovca ♪
  16.      istočásen  -sna -o prid. (á) ki se pojavi, poteka ob istem času: istočasen izid obeh knjig; istočasen prihod gostov; istočasno prevajanje; zapletel se je v več istočasnih razmerij istočásno prisl.: prišla sta istočasno / publ. proces narodnega zedinjevanja je bil istočasno prvi pogoj uspešnega boja proti fevdalizmu obenem, hkrati ♪
  17.      istočásnost  -i ž (á) lastnost istočasnega: istočasnost dogodkov / ta glagol izraža istočasnost ♪
  18.      istodôben  -bna -o prid. (ó ō) nastal v isti dobi, v istem obdobju: več istodobnih zapisov priča o tedanjih kulturnih razmerah; kopije istodobnih originalnih slik // zastar. takraten: istodobne bralce je roman zelo razburil istodôbno prisl.: istodobno ustvarjena dela / zastar. pismi sta prejela istodobno ob istem času, istočasno ♪
  19.      istodôbnost  -i ž (ó) lastnost istodobnega: istodobnost zapisov / istodobnost ugotovitev istočasnost ♦ lingv. glagolska oblika za izražanje istodobnosti ♪
  20.      istoimén  -a -o prid. (ẹ̑) knjiž. istoimenski: film je posnet po istoimenem romanu ♪
  21.      istoiménski  -a -o prid. (ẹ̑) ki ima isto, enako ime: film snemajo po istoimenskem romanu angleškega pisatelja; arija Aide iz istoimenske opere; v knjigo je uvrščena istoimenska zbirka črtic in novel ◊ elektr. istoimenski električni naboji električni naboji, ki so vsi pozitivni ali vsi negativni; mat. istoimenske enote merske enote, ki imajo isto ime; istoimensko število količina, ki se izrazi v primerjavi z drugo količino z isto mersko enoto ♪
  22.      istoizvóren  -rna -o prid. (ọ̄ ọ̑) knjiž. ki je istega izvora: istoizvorne posledice / istoizvoren pojav ♦ biol. istoizvorni organi homologni organi ♪
  23.      istokŕven  -vna -o prid. (ŕ r̄) knjiž. ki je iste krvi, istega rodu: istokrvni ljudje ♦ vet. istokrvno govedo govedo iste pasme ♪
  24.      istolétnik  -a m (ẹ̑) knjiž. kdor je rojen istega leta, vrstnik: njegovi istoletniki so že skoraj vsi pomrli ♪
  25.      istoléžen  -žna -o prid. (ẹ̄) geom. enakoležen: istoležna kota; istoležni stranici ♪

   17.751 17.776 17.801 17.826 17.851 17.876 17.901 17.926 17.951 17.976  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA